Aminazen Zdaj me ne zanima več, ker kazalec prehitro sklene krog. Me naredi fosila, ki poseda na zanikanju. Čistka uma z varikino spoznanj me pripelje tam, od koder sem se odpeljala. Ne zanima me, rečem, in se zvežem s sramoto. Zatisnem vrv in napravim vozel, takega kot jadralci svobodnih kril. Zdaj je tu vse, kar rabim. Ne poznam poti brez tebe, čeprav poznam stara razpotja, ki so … Nadaljujte z branjem Otok, Tina Pegan
Kopiraj in prilepi tale URL na svojo WordPress spletišče za vdelavo (embed)
Kopirajte in prilepite to kodo na svoje spletišče za vdelavo