Zvončki kot vaja v tišini

Na zadnji delavnici akvarela smo se posvetile zimskemu motivu — zvončkom. Ena od tečajnic je prinesla večji šopek, ki smo ga razdelile na manjše šopke v steklene vazice, tako da je imela vsaka svojo postavitev in svoj pogled na isti cvet.

Zvončki so se hitro pokazali kot več kot le nežna roža. Njihova preprostost skriva zahtevnost: povešeni cvetovi, ritem stebel in občutek lahkotnosti zahtevajo natančno opazovanje in zadržano uporabo barve. Prav praznina okoli motiva je igrala pomembno vlogo — tam, kjer je ni bilo preveč zapolnjene, so cvetovi zadihali.

Nekatere tečajnice so delale hitreje in so poleg šopka naslikale še posamezen cvet kot kratko študijo, druge so ostale dlje pri kompoziciji in odnosih v vazi. Različni tempi so ustvarili raznolike rešitve, ki pa so kot skupina delovale mirno in povezano.

Skupinska fotografija vseh nastalih listov je znova pokazala, da pri delavnici ne gre za iskanje najlepše slike, temveč za raziskovanje istega motiva skozi različne poglede. Zvončki so tako postali vaja v pozornosti, ritmu in tišini — in hkrati lep uvod v nadaljnje raziskovanje naravnih oblik.