KRATKOPERUTI VRTNIK Hippolais polyglotta Poleg slavca zagotovo najvztrajnejši pevec v pernatem svetu. Toda tako kot slavec najraje prepeva v senci

ČEBELAR Merops apiaster Bržkone je čebelar na prvi pogled naša najbolj eksotična ptica. Ne le tropska barvitost, tudi nenavaden izrez

RDEČENOGA POSTOVKA Falco vespertinus Med zadnjimi selivkami se v drugi polovici maja pojavijo na preletu rdečenoge postovke, lahko v majhnih

BIČJA TRSTNICA Acrocephalus schoenobenus Za najzgodnejšim rakarjem se v prvi polovici maja vrnejo še preostale vrste trstnic, med njimi tudi

PREPELICA Coturnix coturnix Tako kot kosca tudi prepelico prej slišimo kot vidimo. Njeno petje marsikoga spominja na otroško čtivo o

KOSEC Crex crex Verjetnost, da bi to travniško ptico vsaj za hip videli je zelo majhna, čeprav pogosto slišimo njeno

BELOPERUTA ČIGRA Chlidonias leucopterus V zgodnjih majskih dneh se nad stoječimi in počasi tekočimi vodami virtuozno spreletava črno belo obarvana

SIVI MUHAR Muscicapa striata Še en pozni povratnik, ta sivi muhar, pa še tako neopazen povrhu. Običajno ga odkrijemo na

RUMENA PASTIRICA Motacilla flava Tri mesece za sivo in dva meseca za belo pastirico se vrne v slovenska gnezdišča rumena

RJAVI SRAKOPER Lanius collurio V prvi tretjini maja se iz prezimovanja vrne rjavi srakoper, ena naših za opazovanje najbolj hvaležnih

SRŠENAR Pernis apivorus Sršenar se od kanje loči po drobnejši in okroglejši, lahko bi rekli kar golobji glavi sive barve

DIVJA GRLICA Streptopelia turtur Za prvi maj se iz tropov vrne v naše kraje divja grlica. Tega zaradi vse letne

PODHUJKA Caprimulgus europaeus Ste že kdaj doživeli, da se je ponoči v soju žarometov med vožnjo po gozdni cesti z

RAKAR Acrocephalus arundinaceus Ko se v pozno aprilskih dneh sprehajamo ob zamočvirjenemu jezerskemu obrežju ali ob vodnem jarku zaraslem s

REPALJŠČICA Saxicola rubetra Zelo zvedava ptičica! Vsaj tako je videti, ko se z vrha grma ali suhe steblike s postrani

KOBILAR Oriolus oriolus Težko bi govorili o petju, prej o požvižgavanju, ki pa je izjemno melodično. Iz prezimovanja se vrača

ČAPLJICA Ixobrychus minutus Najmanjša med našimi čapljami, komaj golobje velikosti, se vrne z majsko pošiljko selivk. Samec z razprtimi perutmi

RJAVA ČAPLJA Ardea purpurea Vse čaplje imajo dolge vratove, ampak rjava ima v primerjavi s telesom zagotovo najdaljšega. Kakor kača

KVAKAČ Nycticorax nyctycorax Čeprav vse čaplje videvamo občasno stati na drevju, pa med vsemi kvakač največ časa prečemi med vejami.

NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo V primerjavi z nekoliko neokretnimi galebi, zavesljaji njihovih peruti so počasni, so čigre v zraku gibke,

HUDOURNIK Apus apus Ne samo v obmorskih, tudi v nekaterih drugih mestih v Sloveniji se nad strehami vrtoglavo spreletavajo na

POGORELČEK Phoenicurus phoenicurus Razlikovanje šmarnice in pogorelčka spravlja marsikoga v zadrego, še posebno ker ljudje na podeželju zamenjujejo njuni imeni.

MALI DEŽEVNIK Charadrius dubius V drugi polovici aprila se k slovenskih rekam vrne najznačilnejši pernati prebivalec prodišč. Če ptice ne

POLOJNIK Himantopus himantopus V drugi polovici aprila se v večja močvirja, tako sladkovodna kot somornična, iz prezimovanja vrne polojnik, zaradi

SLAVEC Luscinia megarynchos Svoje petje pričenja s tresočim, skorajda jokajočim glasom, ki se zatem vse bolj dviga in razvnema do

KUKAVICA Cuculus canorus Ko po nižinah in dolinah olisteni drevje zaslišimo iz bližnjega gozda odmevno kukavičje petje, za katerega Fran

KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica Kmečka lastovka bi v javnomnenjski anketi zagotovo dobila največ glasov na vprašanje, katero ptico selivko poznaš.

SMRDOKAVRA Upupa epops Ptico včasih preseneti zgodnje spomladanski sneg in jo primora, da si ob vrnitvi išče suhe južine pod

MALI MARTINEC Actitis hypoleucos Ko komaj dodobra odcveti lapuh, se iz tropov k našim rekam vrne mali martinec. Tega živahnega

BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia Vrnitev belih štorkelj je poleg mestnih in kmečkih alastovk zagotovo med najbolj zaznavnimi, saj vse te

VELIKI SKOVIK Otus scops V prvih aprilskih, včasih celo v zadnjih toplih marčevskih dneh, spet zaslišimo razpotegnjeno melodično oglašanje »ćiiiuk«,

ČRNOGLAVKA Sylvia atricapilla Poleg vrbjega kovačka je v prvih spomladanskih dneh po naših vrtovih in gozdnih obronkih črnoglavka najpogostejša selivka.

KUPČAR Oenanthe oenanthe Aprila se iz prezimovanja vrne kupčar. Kako to, se bo vprašal vsakdo, ki ve, da te ptice

TOGOTNIK Philomachus pugnax Marca in aprila se na plitvinah ob morju, jezerih in rekah ter na poplavljenih travnikih pojavljajo jate

KOSTANJEVKA Aythya nyroca Za razliko od neprimerno pogostejše sorodnice čopaste črnice Aythya fuligula je kostanjevka izrazita selivka. Obe sta potapljaški

REGLJA Anas querquedula Reglja je edina prava selivka med starosvetnimi racami. Odgovora, zakaj je tako, ne ve nihče. Po jesenskem

VRBJI KOVAČEK Philloscopus collybita Prave selivke se spomladi vračajo večinoma po isti poti kot so jeseni odhajale, le da se

ŠMARNICA Phoenicurus ochruros V drugi polovici marca se na strehah po vaseh in mestih pojavi šmarnica. Zadostuje že, da jo

POLJSKI ŠKRJANEC Alauda arvensis Zgodnja vrnitev poljskega škrjanca je povezana tako z njegovim bližnjim prezimovanjem v južni in zahodni Evropi

TAŠČICA Erithacus rubecula Čeprav sem ter tja videvamo taščico tudi pozimi, postane marca več kot očitno, da se od nekod

PROSNIK Saxicola rubicola Sredi marca vidimo na nepokošenih travnikih in na zgodaj kopnih brežinah nasipov ob rekah in cestah posedati

BELA PASTIRICA Motacilla alba Vsako pomlad, odkar živim v istrski vasi, me v prvih dneh marca zjutraj zvabi na baladur

ŠKOREC Sturnus vulgaris Ko prične na jablani pred oknom nekaj škripati kot slabo podmazan vprežni voz, se sprašujem ali se

ŽERJAV Grus grus Prvi teden v marcu lahko izpod neba zaslišimo zateglo odmevajoče oglašanje in ko se ozremo navzgor, uzremo

PRIBA Vanellus vanellus V zadnjih dneh februarja in v prvih dneh marca videvamo na mokrotnih travnikih prve pribe. Utrujene od

SIVA PASTIRICA Motacilla cinerea Med prvimi povratnicami iz prezimovanja se k potokom in rekam vrnejo sive pastirice. Tiste, ki Evropo

Utičarji Scenopoeetes dentirostris Utičarji so tropske ptice, živeče v Avstraliji in na Novi Gvineji, katerih samci v obdobju parjenja privabljajo

Uvodna beseda V dneh, ko vsak dan prebiramo novice o preseljevanju narodov – če begunsko krizo umestimo v zgodovinski okvir