Zelo zvedava ptičica! Vsaj tako je videti, ko se z vrha grma ali suhe steblike s postrani nagnjeno glavo z enim očesom ozira za plenom pri tleh. Na prvi pogled je podobna svojemu sorodniku prosniku, ki se je iz tropov vrnil že pred mesecem dni, vendar jo zlahka prepoznamo po beli nadočesni marogi.

Repaljščica se seli v tropsko Afriko, zahodna palearktična populacija je najpogostejša je od Gambije do Nigerije. V Čadu in Darfurju je pogostejša ob spomladanski selitvi, kar pomeni, da se vzhodna palearktična populacija seli še globlje v tropsko Afriko. Prezimuje v travnatih stepah, savanah in kultiviranih pokrajinah. V Evropi gnezdi od tri do štiri milijone teh ptic, vrne se jih približno tri četrtine.

Repaljšica je prebivalka prostranih vlažnih travnikov z redkim grmovjem. Prilagodila se je tudi življenju v okolju z ekstenzivnim poljedelstvom, izgublja pa bitko v pokrajini z intenzivnim kmetijstvom. Zato velja tudi pri nas za eno najbolj ogroženih travniških ptic, še najpogostejša je na Ljubljanskem barju. Ime izhaja najverjetneje od ogrščice ali repe, saj rada poseda na cvetočih steblih te sicer kultivirane, vendar pogosto podivjane rastline.