Čeprav vse čaplje videvamo občasno stati na drevju, pa med vsemi kvakač največ časa prečemi med vejami. Za marsikoga je to tudi naša najlepša čaplja, četudi so tako lepo pepelnato modri le spolno zreli osebki, mladostniki pa so nevpadljivo grahasto rjavi. In čeprav naj bi lovil predvsem ponoči, ga posebno ob selitvi lahko opazujemo tudi podnevi.

Kvakači prezimujejo v tropskem pasu od 8 do 15 stopinj severne širine in kot je mogoče sklepati po najdbah zahodnoevropski osebki v zahodni, srednjeevropski v osrednji in vzhodnoevropski v vzhodni Afriki. Slovenske izkušnje so zgolj regionalne, najdbe na Češkem in Madžarskem na gnezdu obročkanih mladičev.Kvakač po navadi gnezdi v družbi z drugimi vrstami čapelj. Največje evropske naselbine so ob riževih poljih v severni Italiji. V Sloveniji je kvakač redka in občasna gnezdilka, ob selitvi pa ga maja videvamo marsikje ob vodah, tako na drevju kot ob zamočvirjenih obrežjih. Ime posnema njegovo oglašanje, ki pa ne spominja na žabo, temveč na krokarja, zato so ga starejša imena sem ter tja tudi tako opisovala: kavran, kavronoč in nočni vran.