Ko po nižinah in dolinah olisteni drevje zaslišimo iz bližnjega gozda odmevno kukavičje petje, za katerega Fran Erjavec pravi, da »vsebuje nekaj ljubeznivega, nagajivega in prisrčnega«. Včasih pa nas ta sicer zelo plaha ptica v gozdu preseneti; kadar samec glasno zakuka v krošnji nad našo glavi se zdrznemo, kadar pa se samica nepričakovano zahiheta kje v bližini, se celo prestrašimo. Te dni me iz letos na hitro ozelenelega gozda že pošteno priganja naj vendarle že oznanim njeno vrnitev.

O prezimovanju v Afriki vemo bolj malo, saj se ptica pozimi ne oglaša s kukanjem, zadržuje pa se pretežno v krošnjah dreves. Prepoznavanje otežuje tudi domorodna afriška vrsta kukavice. Največ podatkov iz obdobja prezimovanja je iz tropske zahodne in južne Afrike, več pa iz obdobja, ko je še na selitveni poti, se pravi iz severne in podsaharske Afrike. Vrsta se vrača v Evropo ves april.

Samica se pari z različnimi samci, v vsako gostiteljevo gnezdo odloži po eno jajce. Jajca so bo barvi in vzorcu prilagojena gostiteljevim, saj si kukavica izbira gostitelja po svojih krušnih starših. Pri velikosti pa je kukavičje jajce nekoliko večje, gostitelji so namreč neprimerno manjše ptice pevke. Kukavičji mladič se izleže pred gostiteljevimi ali najkasneje, ko so mladiči še goli in takoj in zatem vsa jajca ali goliče izrine iz gnezda, kar mu ni težko, saj je precej večji in močnejši od njih. Bioenergetsko gledano pri parazitiranju ne gre za izgubo, saj je količina hrane, ki bi jo použili gostiteljevi mladiči enaka količini hrane prinesene podtaknjenemu kukavičjemu mladiču.