Iztok, tako, iz glave, koliko del si napisal?

Več kot 50 knjižnih objav. Revijalnih več sto.

Pravkar bo izšla zbirka Pospravljeni predali. To je zbirka štirih publikacij; pod naslovom Drhtenja se skrivajo kratke zgodbe, članke in predavanja si strnil pod naslov O zaupanju v naravo, zbirko esejev si poimenoval Tako imenovane stvari, zbirko poezij pa Potonikini vrtovi. Kako se ob tem počutiš? 

Čutim veliko olajšanje, kajti ne bi mirno spal na onem svetu, če bi vedel, da nekdo brska po mojih predalih. 

Koliko časa je zbirka nastajala?

Če ne upoštevam, da je to zbirka s predalov, sem na njej delal skoraj leto dni.

Torej si brskal po arhivu, ki ga imaš? Katero besedilo, v celotni zbirki je tisto, ki je najprej nastalo?

Osnutek OHO-jevskega slovarja, ki sem ga začel pisati že pred pol stoletja. Vse drugo pa iz zadnjega 20 letnega obdobja. 

Izmed štirih delov, ki si jih napisal – kateri predal si najprej pospravil?

Najprej sem se lotil člankov in predavanj, ker mi je postal občutek, da se nenehno ponavljam, že nevzdržen. Kajti, ko sem pisal za Sobotno prilogo, na katero od ekoloških tem, se mi je zdelo, da sem o tem že pisal vsaj enkrat, če ne nekajkrat. 

Kaj pa potem? 

Potem sem si rekel, da bi bilo lepo, če bi objavil tudi neobjavljene kratke zgodbe, saj se jih je v desetletju nabralo kar nekaj. Nekaj pa sem jih ob tej priložnosti napisal na novo. 

Potem je bila na vrsti poezija, saj je od zadnje pesniške zbirke minilo že 20 let, če ne upoštevam revijalnih objav. Seveda tudi s tem nisem bil povsem zadovoljen, pokazalo se je namreč, da je v tej poeziji iz predala opazen nekakšen poetični lok, ki je v precejšnji meri odražal odmik od moje modernistične poezije v zgodnjih letih. Zato sem napisal še poemo s katero sem se vrnil v območje hermetične poezije.

Ker pa so me že dolgo nagovarjale jezikovne zagate, sem se lotil še pisanja esejev o pojmovanju jezika. Napisanim sem dodal le dve, že pred mnogimi leti, objavljeni besedili.

Na naslovnicah je ilustracija, na vsaki ena podoba iz rastlinskega ali živalskega sveta, kaj si želel sporočiti z temi naslovi in motivi?

Najprej ne gre prezreti, da je založba že v imenu povezana z živalskim svetom, ki pa ne izključuje niti rastlinskega. 

Motiv dvoživke na sliki je rega, sporoča, da moramo v naravi zaupati prav takšnim nebogljenim bitjem. Z motivom kačjega pastirja, ki simbolizira tehtanje med dobrim in slabim, naslavljam svoja razmišljanja o jeziku. Vejica venerinih laskov ponazarja senzibilnost literarnih besedil v kratkih zgodbah. Potonikin cvet je pač kriv za očaranost pesnika z naravo na kraškem svetu.

Naročanje: favnistika@siol.net

Iztok ima na Spletnem času tudi svojo rubriko – Bližje popolnosti.