MIR 

Med vzletom in potovanjem 
v predprostor, 
kjer ždi, čakajoč na odhod. 
Tu sobivata negibnost in volja 
po življenju, ko ne zmoreš 
pogledati v oko 
tisti praznini. 
Onkraj želje in izpolnitve 
pričakovanj je prostor 
bledih sanj, 
včasih odet v zeleno, 
ki diši po travi in gozdnem  pretakanju; 
prelivanje kisika in širjenje 
drevesnega duha v membrano  telesnega ovoja, 
v nosnice utrujene postave, ki tava 
po stezah medprostorja. 
Na postelji izčrpano telo, 
nemočno in ogroženo, na robu 
padca, zre v svet, ki obkroža 
kožo nad živčnimi končiči, 
čuti vdihujejo mir in vznesenost 
vsakega stika.