Naj dežuje Dežuje. Težke, debele kaplje padajo na moj obraz in telo, z njega spirajo posušeno sol in mehčajo roževinasto površino. Kar naj dežuje, kar naj pere mojo fasado, široko bom odprla oči in usta, da me bo dež opral tudi od znotraj. Še naj dežuje, naj se zliva čez misli, po zapletenih hodnikih spomina do zaklenjenih predalov s skrivnimi željami. Naj dežuje, dolgo in dovolj globoko. ***…
(odlomek romana) Nekje nekdo ni bil več z njimi (Soška fronta, Rombon, konec oktobra 1915) Celo noč so prebili zunaj, na polici. Filip je, skrit za zaklonom, opazoval pobočje pod sabo. Videl je malo, mlada luna se je že umaknila. Tema je bila še vedno gosta. Prsti so otrdeli od mraza poznooktobrskega jutra. Filip je…
Pripovedujem ti zgodbe Stegnila bi roko proti tebi in s prstno blazinico zdrsela po tvojih očesnih gubah. Z dlanjo bi ti prekrila usta in občutila trdoto tvoje neobrite brade. Pa si tam daleč, pogreznjen v fotelj udobne hiše. Jaz pa blodim in blodim in iščem svojo hišo. Čez oči imam poveznjeno cvetlično ruto in vidim. Ležim tam, na neudobnem kavču, ti v fotelju, in ti pripovedujem zgodbe. Neumorno,…
P KOT PIKA Soba je bila vlažna. Skozi priprte rulete je pridušena svetloba obsijala del njenega obraza. Ni imela moči vstati. Sprana posteljnina jo je delala nejevoljno. In robovi vzglavnika so bili trdi od včerajšnjih solz. Neizprosno jo je kljuvalo v prsih. Imela je komaj šestnajst let in še kako dobro se je zavedala položaja,…
(odlomek biografskega romana) Hrib ima oči Vroč poletni dan se je začel prevešati v večer, ko je Filip hitel proti domu. Mudilo se mu je. Nakositi je moral za kravjo večerjo, počistiti hlev, mleko od večerne molže shraniti na hladno. Vse to je čakalo nanj, preden se naredi noč. Krulilo mu je v želodcu. Za…
Ker te ni Sedim ob oknu in vem, da telefon ne bo zazvonil, da se na zaslonu ne bo zasvetilo sporočilo, da zvonec na vhodu ne bo zahteval, naj vstanem in odprem, in ustnice, še tople od zadnjega pogovora, se ne bodo dotaknile mojih. Ne bo več počasnih sprehodov ob morju, ker je slučajno lep dan, nič več rezervacij v lokalu na…
S R E Č A Sreča je v majhnih stvareh, najdeš jo na vseh poteh. Res, lepo je slišati smeh, veselje videti v očeh. Encijan modro cveti, v gorah njegov cvet dehti. Čas piše in briše dni, v sreči človek naj živi. A sreča je včasih opoteča. naj vsak od nas jo večkrat sreča! Marica Androjna Ljubljana, 17. 3. 2026 S…
LJUBEZEN Ljubezen je lepa beseda, tudi Ljubljana jo v imenu ima. Je trajna, kratka, lepa ali slepa, včasih tudi neuslišana. Ubesediti se je ne da, a važno je, da pride iz srca. Besedo ljubezen je težko izgovoriti, lažje je za njo kaj dobrega narediti. Enkratno je iz dna srca ljubiti, nikdar pa na ljubezen pozabiti. Za ljubezen se lahko veliko…
Sanjati Zakaj ne bi sanjala o bližini in pripadnosti, še vedno se spomnim miline občutja, ki se razlije skozi žile vse do lasnih konic. Zakaj ne bi sanjala o toplini in dotikih, ki vznemirjajo kožo in božajo prstne blazinice, da začutiš krč v drobovju. Zakaj ne bi sanjala o predajanju, o smehu in globini besed, ki se zlivajo v moje…
Svet absurda Nespoštovanje … laži “Vsi smo na istem čolnu” Haiku, Zarja, 27.6.2026 *** Uredniško mnenje L – Laž ⭐ Laž ne postane resnica zato, ker jo ponavljamo. Postane le tišji način, kako se oddaljujemo drug od drugega. V zgolj nekaj besedah avtorica razpre eno največjih protislovij sodobnega časa. Med deklarirano solidarnostjo in vsakdanjo izkušnjo nespoštovanja ter…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
