MIR  Med vzletom in potovanjem v predprostor, kjer ždi, čakajoč na odhod. Tu sobivata negibnost in volja po življenju, ko ne zmoreš pogledati v oko tisti praznini. Onkraj želje in izpolnitve pričakovanj je prostor bledih sanj, včasih odet v zeleno, ki diši po travi in gozdnem  pretakanju; prelivanje kisika in širjenje drevesnega duha v membrano  telesnega ovoja, v nosnice utrujene postave, ki tava po stezah medprostorja. Na postelji izčrpano telo, nemočno in…

BELO RUMENILO  Valovanje not, da zakrijejo bedo jeze v goltancu, ritmi spremljajo to zakrčenost, kletvice na ustnicah in izgovorjeno, usedline besa v gastritičnem želodcu, bolečino v Ahilovi peti in tetivi, kalcinacije, ki iz leta v leto poudarjajo korak v bolečih tonih, drobec kosti, ki, zarinjen v gleženj, prešteva število let do mojega konca, ko bo obležal ob okostnjaku, majhen in nepomemben, ali pa bo še…

PILOT  Naškrobljeno oblačilo valovi v ulici,  spodrezani lasje na vratu, sencih, tilnik razgaljen strmi vame. V razgledu ni hipoteze, minimalističen up. Obledeli obraz na peclju ubožnosti, vonj po starem. Kavarne se vrtijo okrog osi, secesijsko ozaljšane, z visokimi stropi,  toplota teles in razdalja od sonca, ki poreže krila. Vosek kaplja na čelo tistemu, ki vihti pero v krogih, zatemnjen od čarnih kretenj. In oder je razsut, podira se, pada. Poznam…

PROZORNA  Zdaj me vidiš, zatem me ni. In ko zaidem, tebe ni. Puščam drobtinice Janku, Janko se zapusti. Ko se vrnem, boš tu. Ringaraja, svet nagaja. Tako prazno se počutim v krogih malikovanja,  4 puščobno in rahlo, toplo in samo. Kar lahko naredim, je vstati, oditi. In nositi. V puščavi boš brez diha. V zadnjem trenutku bo vse, kar bo ostalo, ta nenehni odhod.  IZTRGANO IZ KONTEKSTA (RAZTRGANO)  Tržem papir, zvezki, upognjeni, tvorijo odpor. Sekati, velijo prsti,…

O BOLEČINI  Tuljenje iz radijskega sprejemnika bolečini, zlomu, zavrnitvi. Da, hudo je v stotih niansah, odtenkih pregona. Zreti v zaslon, hladen, prazen, črtast, premočrten. V kockah obstoja iskanje ravnovesja, ko omotica vnaša nemir. Svečni kapniki in mraz podnebja v okovih. V enem samem vzgonu k zemlji poženeš korenino.  SIGNAL  Strmenje vznak, vstran in nazaj, da preverim svojo trdnost. Govor in odsotnost besede sta kot prekletstvo nad mano. V tempu koraka zaslišujem vest in plešem mrakoben ples okrog lastne osi. Prešuštvujem s pametjo, kolebam…

GIB  Obračam list za listom v veter, ki odnaša narejeno. Z intuicijo se upiram pogledu, ki zaznamuje. Crkovina na ulicah. Pešci obračajo oko vstran in naravnost pod moje čelo. Umikam se, čutim vzgon v dlani, ki se oprime krmila. Ko začutiš, kako žge. Trk v spominu. Vračam se k srepemu strmenju, kakor bi zmogla prenesti kratki stik. Vztrajam v pogledu, vsaj…