Molk je zlato, Lilijana Homovec
Molk je zlato
Ne govoriva več,
ko naju zvečer
objame tišina,
in niti takrat,
ko se hkrati dotikava
iste preteklosti.
-
-
Nazaj v sedanjost, Lilijana Homovec
(odlomek romana) Nazaj v sedanjost (Ljubljana, maj 1918) Z nosom se je skoraj dotikal stekla, tako ga je pritegnila zgodnjejutranja živahnost železniške postaje. Ljudje so vrveli sem in tja, odhajali so in prihajali in nosili na ramenih, pod pazduho ali v rokah najrazličnejše stvari. Potiskali so vozičke ali vlekli za roko uporniške otroke, ki so…
-
Urša Cerar: Budnica in Vračevska
Pesnica Urša Cerar se bralcem Spletnega časa predstavlja s pesmima Budnica in Vračevska. V prvi z ostrimi, zgoščenimi podobami opozarja na človekovo uničevanje narave ter kliče k odgovornosti in prebujenju. Druga nas skozi igrivo vračevsko podobje in kanček ironije spomni, da mračnih sil včasih ne premaga čarovnija, temveč nekaj tako preprostega, kot je iskren nasmeh. …
-
Naj dežuje, Lilijana Homovec
Naj dežuje Dežuje. Težke, debele kaplje padajo na moj obraz in telo, z njega spirajo posušeno sol in mehčajo roževinasto površino. Kar naj dežuje, kar naj pere mojo fasado, široko bom odprla oči in usta, da me bo dež opral tudi od znotraj. Še naj dežuje, naj se zliva čez misli, po zapletenih hodnikih spomina do zaklenjenih predalov s skrivnimi željami. Naj dežuje, dolgo in dovolj globoko. ***…
-
Nekje nekdo ni bil več z njimi, Lilijana Homovec
(odlomek romana) Nekje nekdo ni bil več z njimi (Soška fronta, Rombon, konec oktobra 1915) Celo noč so prebili zunaj, na polici. Filip je, skrit za zaklonom, opazoval pobočje pod sabo. Videl je malo, mlada luna se je že umaknila. Tema je bila še vedno gosta. Prsti so otrdeli od mraza poznooktobrskega jutra. Filip je…
-
Jaz in čas: črke enostavne, Vanja Čibej
Pripovedujem ti zgodbe Stegnila bi roko proti tebi in s prstno blazinico zdrsela po tvojih očesnih gubah. Z dlanjo bi ti prekrila usta in občutila trdoto tvoje neobrite brade. Pa si tam daleč, pogreznjen v fotelj udobne hiše. Jaz pa blodim in blodim in iščem svojo hišo. Čez oči imam poveznjeno cvetlično ruto in vidim. Ležim tam, na neudobnem kavču, ti v fotelju, in ti pripovedujem zgodbe. Neumorno,…
-
P kot Pika, Klavdija KIA Zbičajnik
P KOT PIKA Soba je bila vlažna. Skozi priprte rulete je pridušena svetloba obsijala del njenega obraza. Ni imela moči vstati. Sprana posteljnina jo je delala nejevoljno. In robovi vzglavnika so bili trdi od včerajšnjih solz. Neizprosno jo je kljuvalo v prsih. Imela je komaj šestnajst let in še kako dobro se je zavedala položaja,…
-
Hrib ima oči, Lilijana Homovec
(odlomek biografskega romana) Hrib ima oči Vroč poletni dan se je začel prevešati v večer, ko je Filip hitel proti domu. Mudilo se mu je. Nakositi je moral za kravjo večerjo, počistiti hlev, mleko od večerne molže shraniti na hladno. Vse to je čakalo nanj, preden se naredi noč. Krulilo mu je v želodcu. Za…
-
Ker te ni, Lilijana Homovec
Ker te ni Sedim ob oknu in vem, da telefon ne bo zazvonil, da se na zaslonu ne bo zasvetilo sporočilo, da zvonec na vhodu ne bo zahteval, naj vstanem in odprem, in ustnice, še tople od zadnjega pogovora, se ne bodo dotaknile mojih. Ne bo več počasnih sprehodov ob morju, ker je slučajno lep dan, nič več rezervacij v lokalu na…
-
Sanjati, Marica Androjna
S R E Č A Sreča je v majhnih stvareh, najdeš jo na vseh poteh. Res, lepo je slišati smeh, veselje videti v očeh. Encijan modro cveti, v gorah njegov cvet dehti. Čas piše in briše dni, v sreči človek naj živi. A sreča je včasih opoteča. naj vsak od nas jo večkrat sreča! Marica Androjna Ljubljana, 17. 3. 2026 S…
