GRAD PRIVIDOV (HAIBUN) bledikav obraz ujet med kristalne rešetke obzidja jutra dlakavi pritlični listi nosijo rumeno pego in nežne liste ona ne ve – kako drugačna je roka – ki ljubi od tiste – ki ne trdo čelo se uklanja prosto po nepristnosti – tako je pač na zunaj videti narejenost okostja ležijo raztrošena tam – kjer ne bi…
PTICA Z MODRIM REPOM (HAIBUN) lesketajoč se sneg s prejšnjega stoletja na površini zamrznjen uokvirja barvno vas ptice utrujene od lakote objemajo gole veje v vsej ledeni lepoti nam slika deviško zatiska oči napihani sneg riše čipke okoli prepletenih vej brazde po hribu slačijo še zadnje sončne žarke sapa življenjske sile še komaj vleče tanko nit kako preustvariti čisto zimo v plodnostno…
Pehtra baba in povodni mož ob kršitvi njenih pravil pride jezna macafura pehtra baba nad otroke ima že več kot petdeset let kaže jih zadrtih pet tisoč a še vedno smrka v rokav kadar je užaljena majhna večina brez lastne identitete spoštljivo vzklika: mati! zato so vsak dan pohvaljeni in izdatno nagrajeni s koristjo prilagodljivi pridkani pridaniči buc – buc – buciki polnijo praznino z vsebino in čakajo da iztrebi…
Povodni mož se seli z Uršlje gore na Pohorje plešivška planina se je kopala v jutranjem soncu povodnemu možu pa se ni ljubilo vstati lenobno je poležaval ob jezeru zehal proti Slovenj Gradcu pihal veter proti Šoštanju in mrko gledal na vznožje Raven vse do trebuha Mežice tja do glave Črne umiral je od dolgočasja že stotine let je poslušal pastirje njihove pesmi…
Za hip zasiješ, si Danica.V zrklu lune opaziš vode,čez kipijo, a jih spregledaš. Drsaš čez razpoke, delaš piruete.Ne veš, da vsaka ti odkrhne delčekduše v eno majhno smrt, ki se množijov zaporedjuzvezd. Verjameš, da si pod okriljem Ištar,da ti Afrodita kaže potv prelome Venere. A vrteč se v vzvratnosmer od Marsa,se samo za kratek, sladek…
V stanovanje sva se preselila sredi novembrskih vetrov. (Aleš Šteger) Lahko bi kričala. Med vso navlako listov, ki sem jih nosila s sabo, sem premetavala črke in urejevala besedila, da bi bilo urejeno. Kako pretočiti toliko preteklosti med nove platnice? A sem molčala. Njemu ni bilo ničesar jasno. Nič ni vedel o vselitvi. Pasivno se…
UVID nožni prsti gibko plavajo po mirni gladini črnega jezera okna v pomolu napeljujejo k skušnjavi globoke skrivnosti – kako velik je prepad med nami najgloblji smisel z vdrtimi očmi ne zmore bresti po vodi ko pljuska visoko čez kolena ROZINE sladki spomini se sušijo kot na nitke narezane rozine diši v kotu sobe ob topli krušni peči mehki akordi povzdigujejo misel praznik je POSTREŽENI dvignila se je nora prašna meglica drzni…
Katarina Ambrož Poezija – duhovna / izpovedna lirika KDO SEM JAZ IN KDO TI? Kdo sem jaz, da me ljubiš? Kdo sem jaz, da Ti si moj brat? Kdo sem jaz, da Ti mi obljubiš, da enkrat pri Tebi bom svat? Ali ne vidiš, da jaz sem le prah, ki spet se v zemljo povrne? Ali ne vidiš, da v meni…
Katarina Ambrož TISTA HIŠA Danes me je nekaj gnalok tisti hiši ob potoku.Nekaj me je tja klicalo –jaz sledila sem le zvoku. Glas v meni mi je dvorilin me vabil prav do hiše,mi skrivnostno je govoril:Naj jo kruti čas ne izbriše! Pa sem šla tja na dvorišče,ki še hrani staro kramo.Zdaj nihče ga ne obišče,dolgo…
Katarina Ambrož KAVA IZ AVTOMATA Cesta polna je ljudi,vse je kot iz reklame.Vsi zazrti so v luči;nje nihče ne objame. Mesto v lučkah se blešči,še reka je vsa zlata.Ona pa tam tiho ždi,s kavo iz avtomata. KO BOM SAMA, BOM JOKALA V tvoji sobi luč gori,vse bolj redko,ker te ni.Jaz na postelji ležim,predse gledam,nič ne…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
