Ne samo v obmorskih, tudi v nekaterih drugih mestih v Sloveniji se nad strehami vrtoglavo spreletavajo na prvi pogled lastovkam podobne črne ptice in se kasneje, ko odrastejo mladiči, vrešče podijo nad ulicami. Vendar hudourniki niso le večji kakor lastovke, prepoznamo jih tudi po srpastih perutih, za razliko od lastovk pa nikdar ne sedejo na tla. Lahko bi rekli, da so pravcati zrakoplovci.

Hudourniki prezimujejo v Afriki vse od 10 stopinj severne širine do 30 stopinj južne širine. Čeprav jih tam lahko opazujemo v zraku kadarkoli, pa vendar najbolj navdušujejo velikanske jat teh ptic ob nevihtah, ko se jih lahko združi več deset tisoč. Prehranjujejo se z letečimi žuželkami, kadar nanese priložnost tudi z roječimi termiti. Naše kraje zapustijo avgusta, vrnejo se aprila, lahko pa še ves maj opazujemo severnejše preletnike.

Zaradi izredno dolgih peruti in izjemno kratkih nog hudournik ne more zleteti s tal. Ob gnezdu v skalni ali strešni špranji se v pokončni drži oprime roba, odda hrano mladičem in se vzvratno odvrne od zidu. Prehranjuje se v zraku, vodo zajema letaje, spi in pari se med letom. Ob ohladitvah, ko zmanjka zračnega planktona, se področna populacija za nekaj dni odseli, mladiči pa medtem otrpnejo. Ob nevihtah se hudourniki družijo v jate, od tod po hudi uri tudi njih ime.