Poleg slavca zagotovo najvztrajnejši pevec v pernatem svetu. Toda tako kot slavec najraje prepeva v senci in polmraku, pa še to vedno v zavetju drevesne krošnje, tako se kratkoperuti vrtnik ognjevito razkazuje v opoldanski svetlobi in pripeki na najbolj izpostavljeni veji ali celo na samem vrhaču. 

Prezimovališča so omejena na zahodno Afriko, pravzaprav na dežele ob Gvinejskem zalivu. Tako sorazmerno majhno prezimovalno področje je mogoče pojasniti z omejeno razširjenostjo te vrste, najdemo jo le v jugozahodni Evropi, kjer je Apeninski polotok njena zahodna meja, in v magrebski Afriki. Ptica se vrne iz prezimovanja med zadnjimi, v drugi polovici maja, in nas do konca avgusta zapusti. 

Kratkoperuti vrtnik je gnezdilec jugozahodne Slovenije. Ustrezajo mu z grmovjem zaraščajoči se suhi travniki, tudi robinijeva zarast na opuščenih njivah, tako v nižinah kot v gričevnatih predelih. Kot vrsta na obrobju svoje razširjenosti pri nas ni kaj preveč stanoviten gnezdilec, po letih, ko je bil v Istri in na Krasu pogost, ga zdaj marsikje pogrešamo, čeprav naj bi si zaradi podnebnih sprememb obetal svetlo prihodnost.