Sršenar se od kanje loči po drobnejši in okroglejši, lahko bi rekli kar golobji glavi sive barve in ta barva pri odraslih pticah prevladuje tudi po hrbtu. Spodaj je ptica v zraku videti precej svetlejša kot kanja, vendar barvne variante obeh ujed otežujejo določanja v zraku. Za razliko od kanje, ki pozimi ostaja na stari celini, je sršenar zaradi načina prehranjevanja izrazita selivka, ki nas razveseljuje le od maja do avgusta. 

Za sršenarja je značilna množična selitev prek morskih ožin, ki povezujejo Evropo in Afriko. Tako v Gibraltarju na zahodni poti koti v Elatu na vzhodni ruti je med selitvijo v nekaj urah mogoče opazovati več deset tisoč teh ujed. Če sklepamo po jesenski najdbi spomladi v Tuniziji obročkane ptice v Mariboru, se sršenar seli tudi prek Apeninskega polotoka oziroma Malte. Prezimuje v ekvatorialni Afriki od 10 stopinj severne do 20 stopinj južne širine. 

Sršenar prebiva v svetlih gozdnih obronkih, kjer gnezdi na drevju. Prehranjuje se predvsem z ličinkami kožekrilcev (os in sršenov), do katerih pride tako, da razdira osirje teh žuželk. In prav pri tem zamudnem plenilskem početju ga največkrat zalotimo ob usekih gozdnih cest. Seveda pa kot spretna ujeda pleni tudi gnezda golobov in ptic pevk, ne odreka pa se niti plazilcem in dvoživkam.