Kmečka lastovka bi v javnomnenjski anketi zagotovo dobila največ glasov na vprašanje, katero ptico selivko poznaš. Čeprav ta kulturna sledilka ni sledila socialnim spremembam tako dosledno, da bi hlev zamenjala za garažo, pa bo vendarle ostala za vekomaj zapisana kot prinašalka pomladi. Pregovor prva lastovka še ne prinese pomladi, potrjuje tudi njeno vračanje, ki se razteza od zadnjih marčevskih dni še čez ves april. Ko naše lastovke že gnezdijo, se severnjakinje še vedno selijo. 

Zaradi pogostosti kmečke lastovke, povezane z naraščanjem človeških naselbin v zgodovinskem času, je njena selitvena razširjenost v zimskem času od vseh ptic najbolj poznana. Le manjšina selitvene populacije prezimuje severno od ekvatorja. Večina se zadržuje v tropski in južni Afriki, kjer so že pred pol stoletja poročali celo o več deset in celo več sto tisočglavih jatah, v nekem trstišču v Transvaalu pa so med prenočevanjem našteli celo milijon teh ptic. Z obročkanjem je bilo ugotovljeno, da lastovke z nekaj sto kilometrov velikega gnezditvenega območja prezimujejo skupaj, na kar lahko sklepamo tudi po tem, da se lastovke pozno poleti zbirajo v velike jate. 

V Sloveniji je bilo v letih od 1926 do 1982 obročkanih 24.471 kmečkih lastovk, najdbi pa le dve, od leta 1983 do 2008 pa kar 418.190, najdb pa veliko. Za odgovor na vprašanje, kje v Afriki prezimujejo slovenske kmečke lastovke so pomembni izključno podatki v gnezdu obročkanih mladičev (v letih 1983-2008 jih je bilo 1908) ali gnezdečih odraslih ptic. Od teh sta bili povedni le dve najdbi in sicer v pokrajini Lobaye v Centralni Afriški republiki (mladič) in v pokrajini Cape v Južno Afriški Republiki (odrasla ptica).

Kmečke lastovke so v predzgodovinskem obdobju gnezdile po votlinah, v zgodovinskem v hlevih, v sodobnem pa se prilagajajo novim kmetijskim praksam. Kako bodo kulturne slednice pri tem uspešne, bo pokazal čas.