Na zadnji delavnici v okviru rubrike Čopinel so udeleženke nadaljevale z barvanjem velikonočnih tulipanov na leseni podlagi. Izhodiščni motiv je bil skupen, vendar so nastala dela hitro pokazala raznolikost pristopov, občutkov za barvo in individualnih likovnih odločitev. 

V ospredju ni bilo zgolj dokončanje motiva, temveč proces opazovanja in razmisleka: kako barva deluje v odnosu do svetlobe, kako poteza oblikuje formo in kako lahko z manjšim številom barv dosežemo večjo jasnost izraza. Poseben poudarek je bil na zavestni uporabi čopiča – na tem, da poteza ni le sled, temveč odločitev. 

Nekatera dela so ostala bližje slikarskemu, bolj plastenemu načinu nanašanja barve, druga so se približala bolj ploskovnemu in dekorativnemu izrazu. Prav ta razpon med različnimi pristopi je ustvaril zanimivo celoto, v kateri se prepletajo izkušnje, navade in osebni likovni jezik posameznic. 

Posebno mesto ima tudi skupinsko delo, ki je nastajalo v več korakih in pod različnimi rokami. Takšna slika ne išče enotnosti, temveč nosi v sebi plastenje idej in pristopov, kar ji daje izrazito pripovedno in skoraj simbolno dimenzijo. 

Delavnica je tako znova pokazala, da likovno ustvarjanje ni le vprašanje tehnike, temveč predvsem odnosa – do motiva, do materiala in do lastnega procesa dela. Vsaka nastala slika je korak v razvoju, ne le kot končni izdelek, temveč kot sled razmišljanja, iskanja in odločanja v barvi.