Ko prinesemo domov fantazijski roman s knjižne police, se začne naša pustolovščina in pred seboj imamo debelo uganko, ki nam jo je zastavil fantazijski roman in ta je samega sebe. Poln je pripetljajev, presenečenj, sanj in nenavadnih pojavov. Skoznje nas pa vodi edinstveni fantazijski junak, ki se nam je že predstavil v prejšnjem pisanju. Brez njega ne bi mogli spoznati fantazijskega sveta. Fantazijski junak pa ne bi mogel biti takšen, kot je brez fantazijskega sveta, ki ga izoblikuje. V prejšnjem poglavju smo spoznali zavedanje nestvarnega s strani glavnega junaka in Jakob J. Kenda nam je podal razlago o tem, da ko avtor položi to zavedanje v zgodbo glavnega junaka in mu na pot postavi učitelje in prijatelje, ki mu razložijo nadnaravne pojave, nam dovoli, da doživimo in spoznamo fantazijski svet, ki ga sicer ne bi mogli. Ko pisatelj piše fantazijski roman, mora junaka in svet ustvarjati skupaj, kajti ta dva poglavitna elementa, tesno povezana med seboj, in odvisna drug od drugega ter velikokrat podzavestna in samodejna, sta v resnici bistvena in se ju določi preden se začne sestavljati in prepletati zgodbo. Junak je sad fantazijskega sveta, pisatelj se mora zavedati, da mu v prvi vrsti prav svet da karakter in obliko, na drugi strani pa ostale lastnosti, kot so predmeti, ki jih uporablja, in odnosi, ki jih oblikuje z drugimi junaki. Vse to vpliva tudi na junakovo izpopolnjevanje kot posameznik v zgodbi tekom branja. 

Za razliko od pravljice, v moderni fantaziji, opazimo, da so tudi stranski junaki odlično zasnovani. Pravzaprav, avtorji zagovarjajo dejstvo, da je pri pisanju fantazijske zgodbe pozornost potrebno nameniti tudi oblikovanju stranskih junakov. Tudi ti morajo biti bralcu zanimivi in imeti svoje želje in zgodbe. Če te želje nasprotujejo ciljem glavnega junaka, je učinek še toliko boljši, saj na ta način ustvarja napetost v zgodbi. Jože Debevc še poudarja, da se v takem kontrastu rodijo konflikti, ki poživijo tekst. A je sploh potrebno izpostaviti junake Igre prestolov in spletke, ki se porajajo tudi ko že mislimo, da nas ne more nič presenetiti? Ko pomislimo, kako vrhunsko je oblikovan Jon Snow, pomislimo še na Cersei Lannister, Ario Stark in ostale junake. Vsak od njih ima do potankosti zasnovan karakter in svojo zgodbo. Četudi so psihološko in sociološko izdelani in po mnogih teorijah nam taki liki zlahka uidejo iz spomina, izstopajo po svojih edinstvenih lastnostih, po katerih si jih zapomnimo. Najlažje si zapomnimo splošne pravljične like, kot so lovec, kralj, kmet, saj so tipizirani in so jim pripisane le splošne značilnosti in le bežno pomagajo glavnemu junaku. V moderni fantaziji pa se tudi taki liki prelevijo v popolne karakterje. Avtorjeva naloga je, da vsakega obdari z edinstveno lastnostjo, ki jih bo ločila od drugih in nam tako ostala v spominu. Po čem prepoznamo Hermiono Granger? Hermiona je piflarka, je zelo nadarjena in cinična. Kaj je tisto, ki nas pritegne pri Daenerys Targaryen? Zapomnili smo si jo kot mati zmajev. Like naredijo edinstvene tudi njihove priljubljene fraze, vzdevki ali hiba. Takšni in podobni primeri se pojavljajo v moderni fantaziji.
Za konec tega poglavja dodajmo še, da oblikovanje lika izhaja iz povsem antropološkega vidika. Človek je človek tudi v fantaziji, čeprav ima lahko nadnaravno moč. Človek živi v svojem okolju in to okolje ga oblikuje. Ali imajo na primer Italijani enake navade kot Angleži? Vsako ljudstvo je razvilo svojo kulturo, oblikovalo je svoj teritorij in arhitekturo in dalo pomen spomenikom, vsako ljudstvo ima svoje prednike in izvore, svoje norme in jezik ali pa vsaj pregovore in simbole. Del tega sveta so tudi družinske vezi, ki vsakemu ljudstvu pomenijo drugače. Sem moramo uvrstiti tudi cilje za katere se določena skupnost bori, saj ima vsaka svojo vizijo razvoja in svoje interese. Ti elementi so drugačni v vsakem svetu in ravno zato jih ločimo med seboj. Na vprašanja, kako svet oblikuje fantazijskega junaka, je pa uganka, ki jo bomo reševali naslednjič. 

Nadaljevanje prihaja …