»Kam tako hitiš, Bisagin?« »Grem na pustolovščino!« je zavpil Tolkienov hobit Bilbo Bogataj (Bisagin), ko je veselo tekel za druščino škratov, ki so se odpravljali na dolgo pot proti Samotni gori Erebor, katero je škratom, skupaj z njihovim zakladom, zasedel zmaj Smaug. V mnogih tovrstnih fantazijah, se glavni junak ravno ne veseli podviga, ki mu je bil zadan. Že v nadaljevanju, na primer, se Bilbov nečak Frodo odzove zmedeno, saj ga na potovanje potisnejo naključja in dodeljena posebna naloga.
High fantasy, ali visoka fantazija, je po mnenju mnogih najbolj plemenit žanr, ki se je ustvaril v fantazijski književnosti, saj je najbolj povezan s pravljicami, starimi izročili, antično epiko in mitologijo. Visoka fantazija, namreč, tako po slogu kot po motivih spominja na pravljico, zato tudi njena dogajalna struktura izvira iz le te. Visoka fantazija črpa elemente iz pravljic, mitov in legend ter jih prosto variira. Bolj, ko se oddaljuje od izvirnega elementa in zgodbe, bolj je moderna. Kot mnoge zgodbe fantazijske književnosti tudi visoka fantazija obravnava teme, ki pripovedujejo o bojih med dobrim in zlim. Vladimir Propp je v svojem delu Morfologija pravljice izpostavil kar 31 funkcij, ki določajo pravljico in jih razvrstil, kot se nizajo v pravljični zgodbi. Iz teh lahko izvlečemo tudi dogajanje v sami visoki fantaziji. Poglejmo tole dogajalno strukturo na primeru mojstra Tolkiena in njegovih delih Hobit in Gospodar prstanov, saj ju vsi poznamo. V zgodbi se glavni junak, ki je povsem neizkušen in ne pozna dogajanja zunaj svojega kraja, kot smo izpostavili v članku 004, seznani s pomembnimi dejstvi svojega sveta, ki ga prizadene zlo. Prav tako ugotovi, da so njegov svet pretresli boji med dobrim in zlim. To spremembo v junakovem vsakdanjiku povzroči pomemben predmet (Edini Prstan oz Prstan Mogote, Sovragov prstan ali Isildurjeva gonoba), ki ga privede do pomembnega raziskovanja. Junak ugotovi, oziroma mu to povedo drugi ali njegov učitelj, da je edini, ki lahko premaga zle sile in povrne mir, čeprav se s tem še ne zna kosati. Da pa to lahko stori, mora na dolgo potovanje in izpolniti pomembno nalogo. Kot smo omenili, glavni junak je neizkušen, zato mu na poti pomagajo prijatelji in pomočniki, ki verjamejo vanj in ga branijo pred nevarnostjo, delijo z njim svoje izkušnje in nasvete. Poleg njih pa je nepogrešljiv tudi junakov učitelj, v našem primeru vešč Gandalf, ki junaka uči in svari pred nevarnostmi. Potovanje skupaj s prijatelji je najpomembnejši element visoke fantazije, in pridobi na svojem pomenu, ko je le to v družbi drugih, in če glavni junak živi za druge in z drugimi. Le z zaupanjem v prijatelje in ustvarjanjem trdne skupine so lahko nekatere ovire in nevarnosti premagane. Družba prijateljev, zbranih okrog glavnega junaka, so lahko v veliki večini različnih porekel. V visoki fantaziji so to škratje, vilinci, ljudje. Potovanje po eni strani pripomore k odkrivanju nečesa oziroma k najdbi pomembnega predmeta ali opravljeni nalogi, po drugi strani pa služi kot iskanje sebe in oblikovanju sebe. Kot primer lahko izpostavimo hobita Bilba, ki je bil na začetku potovanja zelo neroden in nespreten, kasneje pa pogumen, pri čemer mu je pomagalo potovanje, pustolovščine, pomoč druščine, njegova pomoč druščini, bitke in seveda Edini Prstan, ki ga je ukradel Golumu. Druščini na poti seveda pomagajo tudi drugi, ki imajo že izkušnje s premagovanjem zla in delijo junakom nasvete, jim pomagajo pri orožju, ščitih in urokih. Pot pa seveda ni postlana s cvetjem, saj se srečajo tudi z ogromno sovražniki, ki nasprotujejo glavnemu junaku in mu želijo preprečiti, da bi opravil nalogo, saj si tudi sami želijo osvojiti moč. Na tej strani najdemo hudobne čarovnike, orke, trole in ostale zle sile.
Pomemben element so tudi kruto in krvavo opisane ogromne bitke, ki jih bojuje gromozansko število bojevnikov. Cilj spopadov ni vselej osvojitev magične moči ali predmeta, temveč tudi posest, kot v primeru Hobita, ko se bitka petih vojska odvija tako za goro Erebor kot za zaklad v njej. Večkrat pa je magija tista, ki postavi piko na i in uniči boj. V primeru Hobita ni tako, saj Thorin in Legolas na koncu premagata glavna nasprotnika zgolj z orožjem. Poleg tega magija tudi dodeli moč, tako dobrim kot zlim junakom, povrh vsega pa zahteva ogromno znanja in tako fizične kot mentalne moči, da se jih lahko uporablja. Nepravilna uporaba magije pa lahko privede lahko do hudih posledic. Pomislimo na Froda, kakšno breme nosi na svojih ramenih s tem, ko se potuje do Mordorja, da bi uničil Prstan. Z junakovim potovanjem pa se odkriva še en zelo pomemben element zgodb visoke fantazije, in ta je neskončen in do potankosti opisan dogajalni svet, ki se najbolje odraža v filmski različici zgodbe. Fantazijski svetovi zgodb visoke fantazije so polni nepredvidljivih začaranih gozdov, porušenih svetišč in utrdb, kjer so si zatočišče našle zle sile. Spoznamo gorovja, kjer spi hudobija, ali so prepletena s podzemnimi mesti škratov, odkrijemo skrita gozdna kraljestva vilincev, čudovite doline, skrite zakladi, uročena mesta, kraljestva, zapuščene vasi …
Na koncu dobro vedno zmaga, terja kakšno žrtev med dobrimi junaki, glavni junak opravi nalogo in domov se vrne z nagrado. Bilbo se iz svoje pustolovščine vrne poln energije in zadovoljstva ter z edinim Prstanom, od katerega se bo moral kasneje ločiti. Frodu in njegovim prijateljem hobitom se iz hvaležnosti poklonil sam kralj in rešeno ljudstvo, zato to pomembno nalogo zapusti z nasmehom, saj se mu je odvalila skala od srca.
Erika Gregorič