Koledarska pomlad se vsako leto začne 20. ali 21. marca, odvisno od leta in časovnega pasu. Letos prvi pomladni dan obeležujemo 20. marca, ko nastopi enakonočje, kar pomeni, da sta dan in noč približno enako dolga. To je prelomnica, ki naznanja konec zime in prihod toplejših dni, ko narava oživi v vsej svoji lepoti.

Pomlad je čas prebujanja in rasti, obdobje, ko se narava odene v zelenje, drevesa začnejo brsteti, cvetlice pokukajo iz zemlje, ptice pa se vračajo s svojih dolgih selitev. Za mnoge ljudi ta dan simbolizira nov začetek, svežino in optimizem.

Po vsem svetu se ta prehod med letnimi časi praznuje na različne načine. V nekaterih kulturah so pomladanska praznovanja povezana s starodavnimi obredi, ki slavijo ponovno rojstvo in plodnost. Tako je recimo v Iranu praznik Nowruz, ki pomeni novo leto in je povezan z obredi čiščenja doma ter postavljanjem simbolne mize s sedmimi predmeti, ki začetek novega leta naredijo srečnega in obilnega. Tudi drugod po svetu ljudje obeležujejo ta dan s festivali, sejmi in drugimi prireditvami na prostem.

Na Slovenskem se pomlad izraža v ljudskih pregovorih, kot sta “Na Gregorjevo se ptički ženijo” in “Marec ima zimo na repu”. Prav tako je pomlad navdih za umetnike, pesnike in pisatelje, ki skozi svoja dela izražajo lepoto in radost tega obdobja.

Ne glede na to, kako posameznik doživlja prihod pomladi, je to priložnost, da si vzamemo trenutek za opazovanje narave, začutimo toploto sonca na obrazu in se nadejamo daljših, svetleješih dni, ki so pred nami.

Povezava s Hišo tisočerih vrat

Pomlad odpira vrata novim zgodbam in pustolovščinam, tako kot Hiša tisočerih vrat, ki v otroških srcih prebuja radovednost in domišljijo. Prav tako kot se narava prebuja v svoji lepoti, tudi ta projekt Kulturnega društva VNL odpira vedno nova vrata v svet pravljic, zgodb in ustvarjalnosti.