
Ko tišina ni izbira
Vsako leto 3. maja obeležujemo Svetovni dan svobode tiska. Dan, ki nas ne spominja le na pravico do izražanja, ampak tudi na odgovornost, ki jo ta svoboda prinaša – odgovornost do resnice, do spoštovanja človekovega dostojanstva in do varovanja raznolikosti glasov v družbi.
V časih, ko novinarstvo marsikje po svetu postaja tarča političnih pritiskov, ekonomskih interesov ali celo nasilja, se pomen neodvisnega, poštenega in svobodnega poročanja kaže z večjo ostrino kot kdaj koli prej. Svoboda tiska ni dana sama po sebi – zanjo se je treba boriti, jo varovati in vedno znova udejanjati.
Na portalu Spletni čas svobodo tiska razumemo širše kot le pravico do poročanja brez cenzure. Vidimo jo kot prostor dialoga, kjer lahko posamezniki ustvarjajo, objavljajo in delijo misli, umetnost, zgodbe in pogled na svet brez omejitev, ki jih pogosto narekujejo interesi kapitala, politike ali trga. V tem smislu svoboda ni le v tem, kaj lahko povemo, ampak tudi kako in zakaj to povemo.
Verjamemo, da ima vsakdo pravico do glasu – tudi tisti, ki jih večji mediji pogosto spregledajo: pesniki brez zbirk, otroci z velikimi vprašanji, avtorji iz manjših okolij, sanjači, ilustratorji z notranjim svetom, ki se ne ujema z algoritmi. Naš odgovor je: objavljamo, ker lahko – in ker verjamemo, da je to prav.
Spletni čas ni množični medij in nikoli ni bil zamišljen kot tak. A prav v svoji neodvisnosti in majhnosti nosi moč: da deluje po merilih vsebine, ne merilih trga. Ne tekmujemo s hitrostjo, temveč z iskrenostjo. Ne prilagajamo se iskalnikom, temveč ljudem.
Na ta dan se spomnimo vseh tistih, ki so za svobodo besede tvegali – in mnogi izgubili – veliko. A obenem to ni dan žalovanja. Je dan, ko se vprašamo: Kaj lahko danes napišem, povem, ustvarim – ker imam to pravico?
Naj se svoboda ne konča tam, kjer se začne tišina.
članek uredila: Vanja Čibej za Spletni čas
***
Deli z drugimi

“Krivice se začnejo tam, kjer se konča naša sočutnost.”
Meta
