Tina Pegan (1983) je antropologinja, sodobna slovenska pisateljica in pesnica, doma iz Izole. Umetnosti, zlasti glasbi in pisanju, je predana že od otroških let. Takrat je svoje pesnitve rada recitirala sami sebi in jih nato, v želji po anonimnosti, obredno zakurila v kletni peči. Po daljšem obdobju ustvarjalnega zatišja je ponovno začela pisati. Njene poezije so dnevnik osebnih doživetij. Opisujejo njene ljubezni in odljubljanja, radosti in razočaranja, želje in hrepenenja, predvsem pa izražajo avtoričin tihi optimizem in pokončno držo. 

Pesmi Tine Pegan so v večini nastale leta 2021, ko je avtorici zmanjkalo besed za novo prozno delo. Takrat je intuitivno začela pisati poezijo, ki nastaja spontano, kot spomin na dogodek, kot asociacija na doživeto in čuteno, kot odziv na ritem in melodijo in podobno. 

Pesniška zbirka 900 vdihov. 900 izdihov je avtoričina prva objavljena pesniška zbirka in njeno drugo leposlovno delo, ki se je znašlo na policah založb in knjižnic. Pesmi zbirke so večinoma ljubezenske in eksistencialne tematike, zbirka pa je sestavljena iz dveh delov. 

Skozi branje avtoričinih pesmi nas spremlja melanholična izpovedna nota, prežeta s tihim in pokončnim optimizmom, ki se skozi branje stopnjuje. Pri tem dobimo vtis kopanja v avtoričino osebnost in misli, kjer je kompleksna človeška narava predstavljena bralcu na inovativen in razumljen način. Ob branju pesniške zbirke 900 vdihov. 900 izdihov se naužijemo palete emocij, ki nas opominjajo, kako močni in krhki smo kot socialna bitja. Naslov pesniške zbirke 900 vdihov. 900 izdihov razloži prva pesem prvega dela, zadnja pesem drugega dela pa zaokroži avtoričino “poglobljeno samopsihoterapijo”, kot proces pisanja poezije rada sama imenuje. “Ceneje je pisati pesmi kot hoditi na psihoterapijo,” se rada pošali, brez da bi s tem odvzela pomen in doprinos psihoterapevtski dejavnosti.