Družba · Za starše

Otroku lahko zapremo račun. Težje mu je pomagati ohraniti prijateljstva, dogovore in občutek pripadnosti, ki so se preselili nanj. Grška prepoved družbenih omrežij za mlajše od petnajst let zato odpira tudi vprašanje, kaj bo otroke pričakalo na drugi strani odjavnega gumba.

Grški parlament je 23. oktobra sprejel prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od petnajst let. Veljati bo začela 1. januarja 2027. Ukrep se pridružuje vse odločnejšim poskusom držav, da bi omejile izpostavljenost otrok okoljem, katerih poslovni uspeh temelji tudi na tem, koliko časa uporabnik ostane pred zaslonom. reuters.com

Razloge za omejevanje ni težko razumeti. Težje je odgovoriti na otrokov stavek: »Ampak tam so vsi.«

Odraslemu lahko zveni kot priročen izgovor. V njem pa je včasih precej natančen opis otrokovega družabnega sveta.

Kje se danes dogovorimo za jutri

Na istem omrežju se lahko zvrstijo oglas, žaljiv komentar, posnetek sošolčevega psa in povabilo na igrišče. Otrok vseh teh stvari ne doživlja kot ločenih področij. Zanj se prepletajo v prostor, kamor gre pogledat, kaj se dogaja.

Prav zato je umik zahtevnejši, kot se zdi ob pogledu na ikono aplikacije. Otrok lahko izgubi dostop do vsebin, ki mu jemljejo čas, hkrati pa tudi pregled nad drobnimi dogovori, iz katerih nastaja pripadnost skupini.

To še ne pomeni, da mora ostati na platformi. Pomeni pa, da je treba pred odhodom ugotoviti, katere vezi potekajo prek nje in kako jih bo mogoče ohraniti.

Družbena omrežja, zasebno dopisovanje in splet nasploh niso ista stvar. Pri pogovoru o omejitvah je ta razlika pomembna: za stik s prijateljem otrok ne potrebuje nujno tudi neskončnega toka priporočil neznancev.

Zakaj je težko biti edini brez računa

Starši pogosto slišijo, naj preprosto postavijo mejo. Toda družina, ki jo postavi sama, lahko naleti na težavo, ki je sama ne more v celoti rešiti.

Če se skupina dogovarja na enem mestu, odsotnemu članu povabila ne pridejo samodejno drugam. Za to mora nekdo pomisliti nanj, mu napisati sporočilo ali ga poklicati. V prijateljstvih, kjer so otroci še negotovi, kdo koga sploh sme povabiti, lahko že ta dodatni korak odloči, kdo ostane doma.

Skupni dogovor več družin zato lahko olajša spremembo. Pomaga tudi šola, ki uradna obvestila in organizacijo dejavnosti ohranja na kanalih, dostopnih vsem. Otrokov dostop do informacij ne bi smel biti odvisen od računa na komercialnem omrežju.

Omejitev postane izvedljivejša, ko okolica preneha pričakovati, da bo otrok hkrati odsoten s platforme in na tekočem z vsem, kar se dogaja na njej.

»Pojdi ven« potrebuje tudi naslov

V razpravah o otroštvu radi prikličemo čas, ko smo bili ves dan zunaj. Redkeje povemo, kaj nam je to omogočalo: bližnji prijatelji, dostopno igrišče, prevoz, odprta vrata ali odrasli, ki so dopuščali nekaj hrupa in nereda.

Danes otrok na podeželju morda potrebuje prevoz do vsakega vrstnika. V mestu ima lahko park pred blokom, vendar v njem nikogar, ki ga pozna. Organizirane dejavnosti stanejo, njihovi urniki pa niso vedno združljivi z delom staršev.

Zato poziv k manj zaslona hitro postane dodaten družinski projekt. Nekdo mora odpreti stanovanje prijateljem, pripraviti malico, prenesti razmetano sobo ali se dogovoriti za prevoz.

Tudi občina ima pri tem svojo vlogo. Dostopen mladinski prostor, knjižnica, igrišče in dejavnosti, pri katerih članarina ni ovira, so zelo konkretni odgovori na vprašanje, kam lahko otrok gre.

Otrok lahko sodeluje pri odhodu

Pogovor pred omejitvijo je lahko bolj uporaben, če se začne z radovednostjo: s kom si tam v stiku, katere pogovore želiš ohraniti, kaj bi najbolj pogrešal?

Odgovori bodo različni. Nekdo spremlja prijatelje, drugi riše in objavlja svoje izdelke, tretji se povezuje z ljudmi, ki jih v svojem kraju težko najde. Enaka omejitev zato pri vseh ne zapre enakih vrat.

Otrokovo sodelovanje odraslemu ne odvzame pravice do odločitve. Omogoči mu, da odločitev izpelje premišljeno. Skupaj lahko poiščeta način za dogovarjanje, shranita ustvarjeno delo ali določita, kako bo ostal dosegljiv prijateljem.

Odrasli moramo odpreti še kakšna vrata

Kako bo grški ukrep deloval v praksi, bo mogoče presojati šele po začetku njegove uporabe. Datum uveljavitve sam po sebi še ne pove, kako uspešno bodo otroci zaščiteni in kakšne zaplete bo prineslo izvajanje. straitstimes.com

Odgovornost ostaja tudi pri ponudnikih: način priporočanja vsebin, oglaševanje in zasnova storitev zahtevajo presojo, ki je posamezna družina ne more opraviti namesto njih.

Doma pa se bo sprememba pokazala v majhnih, precej vsakdanjih prizorih. V petkovem popoldnevu, ko otrok odloži telefon in vpraša, kaj naj zdaj.

Takrat pomaga, če imamo poleg pravila pripravljen še odgovor. Morda telefonsko številko prijateljevih staršev. Dogovor za soboto. Ali prostor pri kuhinjski mizi, kjer lahko sedijo trije otroci, čeprav bodo glasni.

Vira: Reuters, 23. oktober 2026; Reuters v The Straits Times.