Ko nam umetna inteligenca odgovori v lepi slovenščini, se lahko zazdi, da je za naš jezik v digitalnem svetu že poskrbljeno. Toda prava preizkušnja se začne pri pomenu: ali orodje ohrani tisto, kar smo želeli povedati, prepozna svoje omejitve in nam omogoči, da mu ugovarjamo?

Napišemo nekaj stavkov in prosimo za popravek. Odgovor je urejen, gladek, brez očitnih slovničnih napak. Šele ob drugem branju opazimo, da je negotovost postala trditev, zadržanost navdušenje, nekoliko nerodna, a osebna misel pa splošna poved, ki bi jo lahko podpisal skoraj kdorkoli.

Besedilo je morda lepše. Ali je še naše?

To vprašanje postaja del vsakdanje rabe jezikovnih orodij. Pri slovenščini pa odpira še širši razmislek: kdo bo razvijal tehnologijo, v kateri bomo pisali, se učili in opravljali delo?

Slovenščina ima tudi svoj razvojni prostor

Valvasorjeva knjižnica Krško za 30. oktober ob 18. uri napoveduje predavanje jezikoslovca Simona Kreka o umetni inteligenci in slovenščini. Med temami bo GaMS, ki je nastal v okviru programa PoVeJMo. Dogodek je povod za ta razmislek; o vsebini predavanja, ki šele prihaja, še ne moremo poročati. knjiznica-krsko.si

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani GaMS opisuje kot družino generativnih jezikovnih modelov za slovenščino. Modeli temeljijo na modelih Gemma 2 in 3, dostopni pa so za uporabo in prilagajanje v lastnih informacijskih okoljih. CJVT

Pomembnost takšnega razvoja presega vprašanje, kateri klepetalnik bo sestavil najbolj posrečeno voščilo. Domače raziskovalno okolje dobi možnost orodja preučevati, popravljati in prilagajati potrebam uporabnikov. To je prostor za delo, ki ga majhen jezikovni trg sam od sebe morda ne bi dobil.

Gladkost lahko skrije spremembo

Pri urejanju besedila je slovnična pravilnost le del naloge.

Med »lahko se zgodi«, »verjetno se bo zgodilo« in »zgodilo se bo« je velika razlika. Prav tako med prošnjo in zahtevo, med domnevo in očitkom. Orodje lahko pri krajšanju ali izboljševanju sloga nehote spremeni tudi stopnjo gotovosti ali odnos do naslovnika.

Zato je koristen preizkus zelo konkreten: primerjamo izvirnik in predlog ter preverimo, kaj se je poleg oblike še premaknilo. Je dodan podatek? Je izginila pomembna omejitev? Je nekdo dobil besede, ki jih ni izrekel?

Tekoč odgovor si zasluži pozorno branje prav zato, ker se mu tako zlahka prepustimo.

Kdo določa, kako zvenimo

Predstavljajmo si društveno obvestilo, napisano nekoliko okorno, vendar jasno in domače. Po samodejnem preoblikovanju lahko postane polno veličastnih napovedi, navdušenja in pomembnih priložnosti.

Organizator je želel ljudi povabiti na srečanje. Dobil je besedilo, ki zveni kot oglasna kampanja.

To ni samo vprašanje okusa. Če pri popravljanju vedno sprejemamo isti privzdignjeni ton, se lahko naši različni glasovi začnejo približevati istemu vzorcu. Uporabnik mora zato imeti možnost zahtevati tudi preprostost, zadržanost ali ohranitev lastnega izraza.

Dober popravek včasih pomeni, da se spremeni zelo malo.

Domače ime še ni potrdilo kakovosti

Slovenski razvoj je vreden pozornosti in podpore. Kljub temu domače ime modela ne zagotavlja pravilnega odgovora, tako kot velika mednarodna znamka ne zagotavlja poznavanja slovenskega okolja.

Presojati moramo posamezne naloge. Orodje je lahko uporabno pri osnutku obvestila, manj zanesljivo pri povzemanju zahtevnega dokumenta in neprimerno za odločanje brez strokovnega pregleda. Uspeh pri eni nalogi še ne potrdi vseh drugih.

CJVT omogoča tudi primerjanje odgovorov v Slovenski pogovorni areni, kjer uporabniki izbirajo med anonimnima odgovoroma. Takšno sodelovanje je zanimiv način zbiranja ocen, uporabniška izbira pa sama po sebi še ni preverjanje resničnosti vsake navedbe. arena.cjvt.si

Potrebujemo torej več meril: jezikovno kakovost, ohranjanje pomena, preverljivost podatkov in uporabnost za določeno opravilo.

Pomembno je tudi, kje ostanejo besedila

Možnost lokalne namestitve in prilagajanja GaMS-a organizacijam odpira več nadzora nad obdelavo podatkov. Projekt jo izrecno predstavlja kot eno od prednosti odprtega dostopa. gams.povejmo.si

Toda možnost še ni izvedba. Pri konkretni storitvi je treba vedeti, kdo jo upravlja in kako ravna z vnesenim gradivom. Uporabnik tega ne more sklepati samo iz jezika, v katerem se orodje pogovarja z njim.

Slovenščina na zaslonu vzbuja bližino. O ravnanju z dokumenti pa morajo govoriti jasne informacije ponudnika.

Jezik potrebuje uporabnike z zadnjo besedo

Razvoj slovenskih jezikovnih modelov je tudi povabilo k sodelovanju: raziskovalcem, učiteljem, urednikom, prevajalcem in ljudem, ki vsak dan iščejo pravo besedo.

Njihova naloga ni občudovanje vsakega novega odgovora. Koristni so tudi ugovor, natančno opisana napaka in zahteva, naj orodje ohrani pomen.

Morda bomo kakovost jezikovne tehnologije nekoč najlažje prepoznali pri povsem majhnem opravilu. Prosili jo bomo, naj popravi naš stavek, nato pa ga prebrali in rekli: da, zdaj je jasnejši. Še vedno pa sem to povedala jaz.

Viri: Valvasorjeva knjižnica Krško – napoved predavanja; CJVT – GaMS; projekt PoVeJMo; Slovenska pogovorna arena.