Šola naj sama odloči, kako bo uporabljala umetno inteligenco. Sliši se razumno. Toda kaj pomeni takšna izbira, če se nova tehnologija poveže z iskalnikom, ki ga učenci že uporabljajo? Razprava o digitalnem pouku tako postaja tudi vprašanje, kdo določa pogoje dela v učilnici.

Google je 3. novembra napovedal spremembe upravljanja svojih storitev za učenčeve račune v osnovnem in srednjem izobraževanju. Dostop do izdelkov, med katerimi so Gemini, Gemini Notebook, Gemini v Classroomu in Google Search, naj bi bil privzeto izključen, dokler ga šolski administratorji izrecno ne omogočijo. Podrobnosti in priprave na spremembe bo podjetje šolam predstavilo v prihodnjih mesecih. blog.google

Associated Press ob tem opozarja na pomemben zaplet: ker Google v iskanje vključuje umetno inteligenco, bi šole, ki bi jo želele povsem izključiti, v teh računih izgubile tudi dostop do Googlovega iskalnika. To ni splošna prepoved spletnega iskanja za učence in ne pomeni, da morajo šole vključiti prav vse Googlove pogovorne sisteme. Pomeni pa, da bo ločevanje med iskanjem in generativno umetno inteligenco vse težje. ny1.com

Ista iskalna vrstica, drugačen način dela

Razlika ni nepomembna.

Pri iskanju učenec praviloma dobi poti do informacij. Odpre stran, primerja razlage, preveri avtorja in datum. Seveda lahko tudi pri tem izbere prvi zadetek in prepiše nekaj stavkov. Iskalnik sam po sebi še ne zagotavlja raziskovanja.

Generativni odgovor pa lahko že opravi del izbire in povezovanja namesto njega. Besedilo pride urejeno, tekoče in pogosto dovolj prepričljivo, da se zdi nadaljnje preverjanje odveč.

Za učitelja sta to različni učni okoliščini. Pri eni lahko želi vaditi izbiro virov, pri drugi preverjanje strojnega odgovora. Obe sta lahko koristni, vendar ne pri vsaki nalogi in ne nujno v istem obdobju otrokovega učenja.

Če ponudnik obe opravili združi v isto storitev, mora šola svojo pedagoško odločitev prilagoditi tudi njegovi zasnovi izdelka.

Pomoč, ki naj bi pustila prostor naporu

Google spremembe predstavlja tudi kot poskus izboljšanja učenja. Napoveduje širitev pristopa Guided Learning, pri katerem orodje učenca vodi z vprašanji in postopnimi pojasnili, namesto da bi mu takoj ponudilo končni odgovor. Preizkušanje takšnega iskanja v izbranih ameriških šolah načrtuje pozneje novembra, v Classroomu pa je vodeno učenje po navedbah podjetja že na voljo globalno. blog.google

Zamisel je vredna pozornosti. Dober namig lahko učencu pomaga nadaljevati tam, kjer bi sicer obupal. Razlaga v drugačnih besedah mu lahko odpre pojem, ki ga prej ni razumel.

Toda med pomočjo in prevzemanjem naloge je tanka meja. Tudi postopno vodenje lahko postane sled navodil, ki jim otrok uspešno sledi, ne da bi razumel, zakaj.

Zato obljuba o »orodju za učenje« še ne konča presoje. Učitelj mora imeti možnost ugotoviti, kaj učenec zmore po uporabi pripomočka: ali zna postopek pojasniti, ga uporabiti pri drugačnem primeru in prepoznati napako.

Kdo presodi, kdaj je pomoč primerna?

V razredu ista naloga nima vedno istega namena.

Včasih učitelj preverja rezultat. Drugič ga zanima pot do njega. Pri učenju pisanja je lahko pomembno prav to, da otrok nekaj časa išče besedo, zavrže neroden stavek in poskusi znova.

Takšen trenutek je od zunaj lahko videti neučinkovit. Zaslon bi v nekaj sekundah ponudil bolj gladko rešitev. Toda vaja ni namenjena samo nastanku dobrega odstavka. Namenjena je tudi razvoju človeka, ki ga bo znal napisati.

O tem, kdaj pomoč podpira ta proces, morajo odločati ljudje, ki poznajo učenca in učni cilj. Nastavitev računa jim mora to omogočati dovolj natančno.

Možnost »vključi ali izključi« zato ni vedno dovolj. Pomembno je tudi, kaj posamezen gumb dejansko vključuje.

Iz ponudnika orodja v oblikovalca šolskega okolja

Ko šola sprejme digitalno okolje, vanj postopoma prenese veliko vsakdanjih opravil. Tam nastajajo naloge, gradiva, povratne informacije in ustaljeni načini sodelovanja.

Zamenjava potem zahteva več kot odločitev za drug izdelek. Potrebni so čas, usposabljanje, tehnična pomoč in prilagajanje že pripravljenega dela.

To je razumljiv razlog za vztrajanje pri znanem sistemu. Hkrati ponudniku daje precejšen vpliv na prihodnje odločitve šole.

Vsaka posodobitev zato ni samo tehnična novost. Lahko spremeni tudi način, kako učenci pridejo do razlage, kaj naredijo sami in kaj o njihovem delu vidi učitelj.

Šola mora imeti dovolj znanja in podpore, da takšno spremembo presodi. Posamezen učitelj ob rednem pouku težko prevzame še celotno breme spremljanja poslovnih, tehničnih in podatkovnih pogojev platforme.

Kaj bi pomenila dejanska izbira

Uporabna izbira bi šoli omogočila, da jasno razume razlike med storitvami. Da ve, katere podatke posamezna funkcija potrebuje, komu so dostopni in kako dolgo se hranijo. Da lahko novo možnost preizkusi v omejenem obsegu in jo po presoji tudi opusti.

Pomembna je možnost prenosa gradiv in nadaljevanja dela drugje. Brez nje lahko formalna svoboda izbire ostane precej draga v času in dodatnem delu.

Tudi starši potrebujejo razumljivo pojasnilo. Izvedeti bi morali, katero orodje otrok uporablja, za kakšen namen in kako bo njegovo delo ocenjeno. Obvestilo, da šola »uvaja umetno inteligenco«, pove premalo.

Enako velja za otroka. Razumeti mora, kdaj je pomoč dovoljena, kdaj mora navesti njeno uporabo in kdaj je bistvo naloge prav v samostojnem poskusu.

Tudi premišljen »še ne« je odločitev

Umetna inteligenca je lahko koristen del pouka. Njena uporaba pa mora dopuščati razlikovanje med predmeti, starostmi in nalogami.

Šola, ki želi pred vključitvijo določene funkcije preveriti njene posledice, potrebuje čas. Previdnost ni sama po sebi odpor do znanja, prav tako vključitev novega orodja še ni dokaz sodobnega poučevanja.

Googlova napoved odpira vprašanje, ki bo pomembno tudi zunaj ameriških učilnic: koliko prostora imajo izobraževalne ustanove za lastno presojo v okoljih zasebnih ponudnikov?

Prihodnost pouka bo odvisna tudi od kakovosti digitalnih orodij. Toda o tem, kaj se mora otrok naučiti narediti sam, mora še vedno odločati šola.

Vira: Google – Designing responsible AI for learning, 3. november 2026 in Associated Press – poročilo o novih nastavitvah šolskih računov, 3. november 2026. Gre za napoved sprememb; podrobnosti uvajanja še niso v celoti objavljene. Iz tega ni mogoče sklepati, da enaka ureditev že velja v slovenskih šolah.