DIGITALNI SVET: Milijarde za prihodnost. Kaj pa dobimo uporabniki?

Družba / Digitalni svet · 19. november 2026

 

Novica, da je tehnološko podjetje pridobilo veliko naložbo, običajno zveni kot dokaz, da mu je uspelo. Nekdo je pregledal načrte, ocenil ekipo in vložil denar. Toda uporabnik, ki zjutraj odpre njegovo aplikacijo, ima precej skromnejše pričakovanje: rad bi opravil tisto, zaradi česar jo je sploh odprl.

Po poročilu investicijske družbe Atomico, o katerem je Reuters poročal 18. novembra, naj bi evropska tehnološka zagonska podjetja letos zbrala približno 81 milijard ameriških dolarjev. To bi pomenilo 62-odstotno rast in drugi največji letni obseg financiranja od začetka spremljanja leta 2015. Gre za oceno letošnjega izkupička, ne za že zaključen letni račun. MarketScreener

Tak denar omogoča razvoj, ki ga majhna ekipa sama ne bi zmogla. Nekdo mora plačati raziskave, opremo, zaposlene in mesece poskusov, iz katerih morda še ne nastane nič uporabnega. Brez pripravljenosti tvegati bi marsikatera dobra zamisel ostala v zvezku.

Vendar vlagatelj in uporabnik uspeh merita vsak po svoje. Prvi presoja, ali bo podjetje zraslo in mu povrnilo vložek. Drugi bi rad vedel, ali bo orodje delovalo tudi naslednje leto, koliko bo takrat stalo in ali bo iz njega lahko prenesel svoje dokumente.

O tem je ob velikih naložbah slišati precej manj.

Predstavljajmo si majhno društvo, ki najde priročen spletni program za urejanje fotografij. Nekdo se ga nauči, vanj prenese gradivo in drugim razloži uporabo. Čez čas program spremeni ponudbo. Funkcija, zaradi katere so ga izbrali, se preseli v dražji paket. Fotografije so še vedno tam, delo pa nenadoma zahteva novo odločitev: plačevati več ali vse preseliti drugam.

Za podjetje je to lahko uspešno preoblikovanje poslovnega modela. Za društvo je to sobota, porabljena za prenašanje datotek.

Tudi uporabnikov čas je vložek. Ko se naučimo programa, uredimo mape in prilagodimo svoje delo njegovim možnostim, smo vanj nekaj investirali. Naš vložek sicer ni zapisan med milijoni financiranja, vendar ga ob selitvi zelo dobro občutimo.

Zato bi ob novici o uspešnem tehnološkem podjetju rada prebrala še nekaj manj bleščečih podatkov. Kako odgovarja ljudem, ko se kaj pokvari? Ali je mogoče naročnino preprosto odpovedati? Kaj se zgodi z gradivom, če storitev preneha delovati? Ali izboljšava res skrajša opravilo ali zgolj prestavi znane gumbe na drugo mesto?

To niso vprašanja ljudi, ki ne marajo napredka. Postavi jih lahko prav nekdo, ki tehnologijo uporablja vsak dan in dobro ve, koliko mu lahko pomaga.

Evropska tehnološka podjetja potrebujejo denar in prostor za razvoj. Mi pa potrebujemo možnost, da njihov uspeh ocenjujemo tudi po svojih merilih. Zbrani kapital pove, koliko zaupanja je podjetje pridobilo pri vlagateljih. Koliko zaupanja si zasluži pri uporabnikih, se pokaže pozneje.

Včasih povsem neopazno: ko odpremo program, opravimo delo in lahko računalnik zapremo prej.

Primer društva je ponazoritev, ne opis določenega ponudnika.

Vir: Reuters, 18. november 2026 – dostopna objava na MarketScreenerju

*

📍 Rubrika: Družba; Družbeno-refleksivni članek 
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ November 2026

***

Deli z drugimi

Misli niso odveč. Včasih so začetek.

📌 11 let Spletnega časa – ključni mejniki

  • 2014 – prvi koraki z idejo spletnega prostora za umetnost in kulturo.

  • 2015–2017 – širitev z novimi rubrikami, med njimi Otroški kotiček in Virtualna galerija.

  • 2018–2020 – sodelovanje z lokalnimi kulturnimi projekti in uvedba večjezičnih vsebin.

  • 2021–2023 – digitalne razstave, povezovanje z ustvarjalci doma in v tujini.

  • 2024 – retrospektivna razstava Spletni čas – 10 let delovanja.

  • 2025 – ob jesenskem enakonočju praznujemo 11. obletnico portala, ki še naprej povezuje umetnost, kulturo in družbo.

  • 2026 – 22. 8. 2016 preide Spletni čas v urejanje KD VNL Izola – 10. obletnica KD VNL Izola. 
    – razširitev rubrike Družba –Družbeni refleksivni članki s podrubrikami: Aktualno, Pogledi, Med ljudmi, Digitalni svet, Med vrsticami in Prosti čas