Živio!  Srečno, zdravo, veselo in ustvarjalno novo leto! Na današnji dan se je rodila Svetlana Makarovič. Zanjo pravijo, da je kontroverzna umetnica zaradi njene neposrednosti

Živio! Gotovo ste se že vprašali, kakšna je razlika med kreativnim pisanjem in novinarskim pisanjem. Najbrž se vsi strinjamo, da je za oboje potrebna velika

Živio! Ste se že kdaj vprašali, kako slikar nariše kriminalca po besednem opisu priče oz. njegove žrtve?  Kako bi vi opisali izmišljen lik slikarju, da

Živio! Danes nadaljujemo z opisom lika, tokrat na drugačen način: s pomočjo opisa stavbe opišite moža, ki je pravkar zagrešil umor. Ne omenjajte umora.  Pišite

Živio! Opazovanje je ena izmed temeljnih metod, ki jih uporablja pisatelj pri svojem delu, ko želi opisati in pojasniti okolje, situacije in odnose. Tako zmožnost

Živio! Danes nadaljujemo z besednim opisovanjem. Tokrat ne bomo pisali s pomočjo opazovanja, temveč bomo uporabili lastno domišljijo in predstave.  Pišimo z veseljem 🙂 Tema

Živio!  Danes pišimo o današnjosti. Pisanje o aktualni problematiki predstavlja artikulacijo odnosa med avtorjem in med družbeno realnostjo. Pišimo o sodobnem času, kaj ljudje o

Živio!  Že večkrat sem omenila, da je branje hrana za možgane. Težko bomo pridobili izkušnje, da bi lahko pisali o njih, niti si jih ne

Živio!  Nobena izkušnja ni slaba, ne glede na težave in užitke, ki nam jo da. Tisto kar je pomembno, je, da se vedno iz nje

Živio!  Danes bomo prebrali pesem Daneta Zajca, slovenskega pesnika, dramatika, esejista in knjižničarja in analizo pesmi*, z namenom, da se naučimo, kako analizirati pesem in

Živio!  Preberimo pesem Daneta Zajca še enkrat. Včeraj smo pesem analizirali, danes bomo izpisali sintezo:  Prvi povojni rod, druga generacija  Predstavnik poetike absurda in eksistencialist 

Živio!  Veliko smo že govorili o moči besed. Danes bom pisala o spremembi besednjaka, ki po Anthonyju Robbinson fascinantno spremeni naš pogled na svet. Prepričan

Živio!  “Besede tvorijo niti, na katere navežemo svoje izkušnje.”Aldous Huxley  Daniel Kahneman, nobelovec in eden izmed najpomembnejših psihologov na svetu, razlaga: »V življenju si ne

Živio!  Naše življenje in filozofski nazor temelji na vrednostnem sistemu, ki ga ima prav vsak izmed nas. Prav tako naše življenje krmili kopica napisanih in

Živio!  Prejšnje dneve sem pisala, da živimo predvsem po pravilih, takih ki nam jih narekuje okolje in takih, ki si jih postavljamo sami. Če živimo

Živio!  “Dobro in zlo, nagrada in kazen – edino to motivira razumsko bitje, le to ga spodbuja in vodi.” (John Locke*)  V prejšnjih vajah smo

Živio!  Zdaj imamo nastavljen že povzetek zgodbe in motiv za umor. Prav tako smo se dodobra spoznali z glavnim junakom.  Določili smo tudi stranska lika

Živio!  Če smo v tem tednu naredili vse vaje do sedaj, potem imamo postavljeno osnovo, da napišemo zgodbo. Če pa tega še nismo storili, imamo

Živio!  Za umetniško ustvarjanje je odločilen celoten umetnikov odnos do življenja, njegovo miselno in čustveno doživljanje sveta, narave in ljudi, njegov življenjski nazor, njegovo politično

Živio!  Do sedaj sem veliko pisala o zgradbi, likih in karakterizaciji likov. Zdaj pa bom poskusila napisati nekaj o gledišču. Pišemo v različnih glediščih. V

Živio!  Tokrat napišimo dnevniški zapis, 16-letnega dekleta z imenom Maša. Pišimo z veseljem 🙂 Tema dneva: Praga, sreda, 21. januar 2015, 17:45: Bil je čas

Živio!  Tretjeosebni pripovedovalec lahko pripoveduje zgodbo, kako jo je videl, ali pa vsevedno (kakor jo je videl, videl pa je še marsikaj (na primer kaj

Živio!  Da bi vpeljali vsevedni glas v svoji pripovedi, se hitro znajdemo v zadregi, kako ga sploh vpeljati in kako preiti v različne glave svojih

Živio!  Napišimo dnevniški zapis pisatelja. Pišimo z veseljem 🙂 Tema dneva: Peking, sreda, 31. januar 2015, 22:00 Rad bi začel znova … ime uspešnega pisatelja:

Živio!  Danes napišemo uvod v roman, v katerem bo gledišče objektivna tretjeosebnost. Nato napišemo, v isti perspektivi, še uvod v kratko zgodbo. Pišimo z veseljem

Živio!  Začasno se bomo vrnili na zasnovo zgodbe. Ko v našo domišljijo vstopi lik, prinese za celo enciklopedijo možnosti za zgodbo. Življenje lika sestavlja na

Živio!  Medtem, ko pišemo in snujemo zgodbo, razmišljamo tudi o strukturi zgodbe. Struktura zgodbe je izbor dogodkov iz življenjske zgodbe lika. Sestavljena je iz strateškega

Živio!  Zgodbo gradimo s pomočjo dogodkov. Dogodkom, ki jih izberemo, moramo dodati vrednost. Vrednost so izkušnje lika, ki se med enim in drugim trenutkom gibljejo

Živio!  Za filmski scenarij izberemo štirideset do šestdeset dogodkov, za roman lahko za dramo redko nad štirideset, za kratko zgodbo enega do tri. Idealno je,

Živio!  Dogodek, ki ga izberemo za zgodbo, in ki spreminja vrednostni pogled lika, gradimo naprej (preko dejanj lika) ter stopnjujemo moč spremembe, ki jo želimo