Jurij Hudolin in Igor Vidmar leta 2016 v Kopru na predstavitvi romana Osnove ljubezni in zla. V tem romanu se prvič pojavi glavni lik Samohodca – Bobana. Samohodec je torej neke vrste sequel ene strani Osnov ljubezni in zla, pravi Vidmar. Letos ob izidu romana ju zaradi znanih okoliščin nismo mogli skupaj fotografirati. Fotografija: Marko Feist.
Boban - glavni lik v Hudolinovih romanih se pojavlja že drugič
Pri Beletrini je izšel roman Jurija Hudolina, ki je napisan po motivih iz življenja Igorja Vidmarja, botra, ideologa slovenskega panka, ki je v slovenijo pripeljal prek tristo svetovno znanih glasbenih imen, od Davida Bowieja, Nicka Cava, Sex Pistols do Rammsteinov, o čemer priča tudi obsežen seznam koncertov na koncu knjige. Glasbeni producent in promotor, ki je prispeval k uspehu skupine Laibach, je nastope slovenskim glasbenikom omogočal tudi na legendarnem Novem Rocku. Igor Vidmar, ki je navdihnil glavnega junaka romana Bobana, je torej v slovenskem medijskem prostoru dobro znan, že 30 let pa je tudi kolumnist v televizijski oddaji Studio City.
O čem knjiga govori?
Jurij Hudolin: Vsak čas ima svoje posebnosti, in to je čar, ki človeka vedno znova oplaja.
Igor Vidmar: Prostori, scene in odnosi so še vedno, le delno spremenjeni, časi pa se celo, kot rečeno, (spre)vračajo nazaj v nekatere razsežnosti osemdesetih let, pred osvoboditvijo in osamosvojitvijo. Kar zadeva mene, o tem simbolično dovolj pove epilog knjige.
Kje lahko knjigo naročim?
O avtorju
Jurij Hudolin se je rodil leta 1973 v Ljubljani, kjer tudi živi kot svobodni književnik, urednik, scenarist, novinar in prevajalec. Objavil je pesniške zbirke: Če je laž kralj (1991), Ajdbog in ptičvolkkača (1992), Bestije (1993), Divjanje (1994), Prividi nemirnega čudaka (1994), Govori ženska (2001), Ljubezni (2009), Žival in lakaj najdeta ljubezen (2009), Čakanje revolucije in modrosti (2013), Prištinski dnevnik (2015) in romane: Objestnost (2005), Pastorek (2008), Vrvohodec (2011), Ingrid Rosenfeld (2013), Osnove ljubezni in zla (2016), Trst via Ljubljana (2017), knjigo kratke proze Na kolodvorski ulici nič novega (2012) in knjigo izbranih kolumn Pusti ti to (2005). Iz hrvaškega, srbskega in bošnjaškega jezika je prevedel več kot trideset knjig proze, poezije in dramatike, uredil pa je tudi nekaj mednarodnih zbornikov in antologij iz več svetovnih jezikov. Bil je kolumnist vseh pomembnejših slovenskih časopisov in revij, kot scenarist pa se je podpisal pod štirinajst filmov, igranih in dokumentarnih. Njegove knjige so prevedene v angleški, češki, madžarski, hrvaški, albanski, srbski, bošnjaški in makedonski jezik, revijalno pa v trideset jezikov. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih štipendij, nagrad in priznanj.
***