Tokrat moram priznati, da je bilo kar zahtevno napisati nekaj, kar bi v tem času z veseljem delila z vami. Da bi bilo zanimivo, nepristransko, pozitivno in zajemalo širšo perspektivo – nekaj, kar se mi zdi najbolj pomemben aspekt rasti, razvoja ali evolucije. S tem še zdaleč ne mislim na Darwinov pogled na evolucijo, ki je izredno okrnjen ali celo nepravilen. Je pa produkt evolucije brez dvoma vse, kar nas obdaja in mi sami. Vse se razvije iz prejšnjega trenutka zavesti v naslednjega, čeprav so vsekakor možni in zelo pogosti preskoki, ki so pa še vedno posledica in razvoj.
Zelo težko se soočam z realnostjo trenutnega sveta in čeprav bi ga rada zanikala, mu obrnila hrbet, se inertno zavedam, da iz tega sveta vznika, evolvira, se transformira nov svet. In ker je evolucija posledica prejšnjega trenutka zavesti, je seveda najpomembnejši faktor v razvoju naslednjega trenutka prav trenutna moja in naša zavest. Zavedanje tega kar nas obdaja, kar obstaja in kar še bo. Ta trenutek je najpomembnejši element v naslednjem trenutku.
Vedno imamo moč odločitve.
Kako bomo sprejemali ta trenutek in kaj bomo iz njega ustvarili.
Ustvarili naslednjega in naslednjega…
Ker sem trenutno v verjetno najbolj kreativnem času ali življenjskem obdobju, se mi morda zdi to toliko bolj pomembno. Navsezadnje mi je pošteno mar kakšno življenje bom ustvarila za svoje potomce, ker je to del evolucije. In zatiskanje oči v tej zgodbi nima mesta.
Zato, ta trenutek – izhodiščna točka, z zavedanjem vsega kar se dogaja, z odprtimi očmi, kreiram nov trenutek. Trenutek, kjer se razbijajo okovi prejšnjega, kjer nastaja nova resnica. Resnica, ki izhaja iz moje in naše zavesti in je kot laser usmerjena v svet, ki ga želim videti. Želim, da ta svet vidijo moji potomci in vsi, ki soustvarjajo z mano. In to si ti, to smo vsi, vsi v istem čolnu, v istem morju, na isti zemlji. Vsak trenutek je nova možnost in nova priložnost.
Starega trenutka ni več. Ustvarjajmo tako kot da smo otroci, nepokvarjeni, čisti in navdušeni nad možnostmi, ki nam jih ponuja vsak ta novi trenutek, ker le tako bomo pometli s preteklostjo, ki se navidezno ponavlja, v resnici pa potuje v veliki spirali časa. Prišli smo na točko padca stare zavesti imperija zgrajenega na starih prepričanjih, energijah in stopamo v novo dobo. Na prelomu je najhujše – resnice in vzroki za padec se razkrijejo, žalujemo za poznanim a hkrati se rojeva novo. Tam naj bo naš fokus. Kaj je to novo? Naša kreacija, rezultat tega trenutka.
Srečajmo se tam, v naši kreaciji na katero bomo ponosni in jo z radostjo razkazovali našim potomcem in drug drugemu.
Hvala <3
Pa lep dan, Urša
