Otroški kotiček

Ustvarjalnica ob razstavi Likovni Eko

ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.

V četrtek, 4. julija smo v sodelovanju z JSKD Izola, v Sončni dvorani v Izoli, gostili otroke, stare od 3 do 7 let. Otroci prihajajo iz zasebne ustanove OT(R)OK. V okviru Umetniškega simpozija Likovni eko, smo na pobudo koordinatorke programa JSKD Izola, Nike Pegan, za otroke pripravili kamišibaj prestavo, vodenje po razstavi in ustvarjanje skupinske risbe, ki je nato postala del razstave Umetniškega simpozija Likovni eko.

Ustvarjalnica za otroke

- Likovni Eko -

Zbrali smo se ob 10h dopoldne in radovedni otroci so najprej z zanimanjem prisluhnili kamišibaju z naslovom Lov na pošast. Kamišibaj je predstavila Vanja Čibej, soustanoviteljica KD VNL, ki že nekaj let aktivno in večinoma prostovoljno deluje na področju izobraževanja otrok (ustvarjalno-literarne delavnice, učna pomoč) in pa tudi odraslih (delavnice kreativnega pisanja). Tokrat je pripravila kamišibaj predstavo, v butaju, ki ga je sama izdelala, iz recikliranega materiala: stare škatle za sadje in časopisnih odrezkov in njenih zapiskov, starih do 7 let. Otroci so pripovedovanju pravljice napeto prisluhnili.

Nato je besedo prevzela Nika Korsič, soustanoviteljica, predsednica in aktivna članica KD VNL, ki vodi različne ustvarjalne delavnice in aktivnosti tako za otroke kot za odrasle. Otroke je nagovorila z besedami: “Kaj je pa za vas največja pošast? Za človeštvo je trenutno največja pošast plastika …” in jih vodila po razstavi, kjer so se otroci podrobneje srečali s problematiko onesnaževanja. Ogledali in spoznali so se prav z vsakim umetniškim delom, ki je bil na razstavi – lahko so ga potipali in vprašali kar so želeli. Zdelo se jim je zelo zanimivo in veliko so spraševali in tipali in uživali. Zelo so jim bile zanimive stopinje po tleh in ko smo jim dovolili, da stopajo po njih, so čisto vsi pri tem sodelovali.

Po ogledu razstave smo jih povabili za mizo, kjer je bil pripravljen velikanski papir in barvice. Otrokom smo rekli, naj narišejo pošasti, ki se jih bojijo, večinoma pa so, risali najrazličnejše živalice, srčke, pa tudi stvore nepravilnih oblik in mešanih barv, ki so jih poimenovali strahci.

Po ogledu razstave smo jih povabili za mizo, kjer je bil pripravljen velikanski papir in barvice. Otrokom smo rekli, naj narišejo pošasti, ki se jih bojijo, večinoma pa so, risali najrazličnejše živalice, srčke, pa tudi stvore nepravilnih oblik in mešanih barv, ki so jih poimenovali strahci.

Vzgojiteljici sta bili zelo zadovoljni s programom, ki smo ga pripravili. Povedali sta, da pri njih veliko dajo na pomen izobraževanja o ekologiji. Veliko materiala, ki ga uporabljajo, reciklirajo, izdelujejo stvari in igračke iz odpadnega materiala, skratka vse poteka v duhu ozaveščanja o pomembnosti čim manjšega onesnaževanja. Bili smo navdušeni, saj se nam zdi zelo pomembno, da o pereči tematiki učimo že naše najmlajše, saj na njih svet stoji!