Živio!  Zgodba je celotno zaporedje dogodkov, ki jih v leposlovnem delu predstavimo v kronološkem zaporedju, torej tako, kot so se dejansko zgodili.  Plot se nanaša

Živio!  Poskusimo se v pisanju kriminalne zgodbe. Za izhodišče si nastavimo elemente plota: Glavni lik: skrivnostni 33-letni moškiStranski lik: osamljeni 20-letni moškiKraj in čas dogajanja:

Živio!  Izdelajmo si strukturo zgodbe. Začrtajmo si plot. Primer 1: 1. Zgodba se začne z opisom cerkve in se nadaljuje: moški sedi na zadnji klopi,

Živio!  Izdelajmo si strukturo zgodbe. Začrtajmo si plot. Primer 2:1. Zgodba se začne s sanjami: Glavni lik sanja, da je umoril svojega najboljšega prijatelja2. S

Živio!  Izdelajmo si strukturo zgodbe. Začrtajmo si plot. Primer 3:1. Zgodba se začne s sanjami: Glavni lik sanja, da je umoril svojega najboljšega prijatelja.2. V

Živio!  Zamislimo si svojo zgodbo kot pot, ki jo namenjamo glavnemu junaku. Kreiramo mu delček njegovega življenja. V tem koščku se njegova pot razcepi na

Živio!  Vprašanja, ki si jih postavljamo med razmišljanjem in pisanjem: Kako se moj lik preživlja? Kakšen je njegov filozofski nazor? Kakšni so njegovi odnosi v

Živio!  Spomnimo se: Ne cenzurirajmo svojih misli, ampak jim pustimo, da se izlijejo na papir. Šele na koncu, ko se nam pisanje ustavi analiziramo naše

Živio!  Bodimo pozorni na svoje občutke. Kakšne misli vas ta trenutek spreletavajo? Pozitivne ali negativne? Možgani so trd oreh, v sebi imamo globoko zakoreninjene vzorce,

Živio!  Danes se prepustimo svoji ustvarjalni sili, ki neprestano dela – v dobrem in slabem.  Pišimo z veseljem 🙂 Tema dneva: Začutil je, da ni

Živio!  Kdaj začutimo, da je neka stvar dobra za nas? Ko nam zaigra srce, ko začutimo v sebi motivacijo in dobimo moč za rešitev nečesa

Živio!  Ne pozabimo na počitek in na prost dan brez pisanja. Vsekakor pa ni nič narobe, ali smo kakšen dan preskočili, ker nas tema ni

Živio!  Kdo sem? Ste se kdaj vprašali tako? Zagotovo ste že imeli priložnost, da se predstavite. Kako bi se danes predstavili samemu sebi?  Pišimo z

Živio!  Za opisovanje likov si lahko izposodite osebe iz svoje neposredne bližine, saj jih najbolje poznate. Kdo so osebe, ki so vam blizu? Kakšne odnose

Živio!  Ko pišemo o likih, ki ga na začetku pisanja še ne poznamo dovolj, si ga moramo dobro predstavljati in vizualizirati. Zamislimo si določen lik,

Živio!  V svoj pisateljski dnevnik napišemo prvi dve besedi, ki nam padejo na pamet. Sestavimo stavek. Sestavimo manjši odlomek. Sestavimo pesem. Sestavimo zelo kratko zgodbo

Živio!  Danes naj bo dan asociacij. Mislimo samo na besede ali pa besedne zveze in jih zapišimo.  Pišimo z veseljem 🙂 Tema dneva: Verižica asociacij

Živio!  Poglejmo malo v prihodnost. Si jo lahko zamislimo? Vstopimo v časovno kapsulo in se preselimo v Koper, kjer na veliki svetlobni tabli preberemo datum:

Živio!  Radi bi pisali, pa še vedno ne veste, kaj natančno bi pisali. Ustvarjalni ljudje bi najraje pisali vse in to naenkrat. Če želite pisati

Živio!  Včasih je dobro vedeti, kakšni so splošni trendi in navade bralcev in katere knjige se najbolje prodajajo. Informacije dobimo v časopisih, revijah, založbah, televiziji.

Živio!  Zagotovo se boste morali odločiti, ali bi raje pisali fikcijo ali resničnost. Če vam je resničnost ljubša, potem je za vas morda primerno novinarsko

Živio!  Denimo, da bi radi napisali roman. Zavedati se moramo, da je pisanje romana vezano na dolgo časovno obdobje, saj je najobsežnejša literarna zvrst (tipičen

Živio!  Pri pisanju romanov je združeno več vidikov: pisanje dialogov, opisov, akcij. Če ne marate opisovanja in raje pišete dialoge, potem je bolje, da razmislite

Živio!  Pri pisanju romanov je združenih več načinov pisanja: dialogi, opisi, akcije. Če ne marate opisovanja in raje pišete dialoge, potem je bolje, da razmislite

Živio!  O kratkih zgodbah je bilo že veliko povedanega. Pri kratki zgodbi ne gre za velike in pomembne zgodbe, ampak za izsek nekega trenutka, dela

Živio!  Spomnimo se, kar smo se naučili že v osnovni šoli. Vsaka zgodba ima začetek – uvod, osrednji del – jedro in konec-zaključek. Običajno je,

Živio!  Zgodba in plot zgodbe sta v medsebojni povezavi in močno odvisni drug od druge. Zgodba vsebuje snov (vsebino), plot pa je zaporedje dogodkov, ki

Živio!  Načrtovanje plota je pomembno opravilo pri pisanju. Grobo skiciranje in načrtovanje plota nam omogoča poenostavljanje in presojo med tem, kaj pri zgodbi potrebujemo, česa

Živio!  Subplot je manjši plot (zgodba, scenarij, epizoda), ki teče paralelno z glavnim plotom, velikokrat neodvisno od glavnega plota, ki pa se združita na neki

Živio!  Nekateri pisatelji si ne delajo načrtov, začnejo pisati in nadaljujejo ter se pustijo voditi svojim junakom. Zelo dobro, pa vendar ta način ni za