Živio!  Čeprav razvoj od nas zahteva vedno nove in nove stvari, so nekatera dela resnično klasična. Taki klasični deli sta zagotovo knjigi Besedna umetnost I

Živio!  Včeraj smo omenili tri stilistične stopnje (iznajdba, razporedba in obdelava), danes se posvetimo iznajdbi ali invenciji (lat. inventio). Pri pisanju moramo najprej poiskati primerno

Živio!  Ko torej določimo snov, vsebino in nanizamo ideje, je treba iz vse obilice predstav, misli in čustev izluščiti samo to, kar je za obravnavano

Živio!  Zadnja stopnja, ki je obenem tudi najpomembnejša, in najvažnejši del stilistike je obdelava ali elokucija (lat. elocutio). Ne zadovoljimo se z delom nikoli prehitro!

Živio!  Vsak pisec si želi ustvariti dober slog ali stil, ne glede ali ustvarja umetniška besedila, ali ne. Študij stilistike ni namenjen samo pisateljem in

Živio!  Danes se preizkušajmo v pisanju s prenesenim pomenom. Uporabimo določene besede ali besedne zveze namesto drugih, ki imajo neke skupne, podobne pomenske značilnosti  Pišimo

Živio!  Kaj, ko bi napisali kakšen rek ali aforizem (npr. o svobodi, o življenju, o zdravju, o ljubezni, o sreči …)? Aforizem je umetniška oblika

Živio!  Če se boste intenzivneje ukvarjali s pisanjem in napisali, denimo, kakšno zbirko kratkih zgodb, kratki ali daljši roman, potem bi si zagotovo želeli, da

Živio!  Danes pojdimo na sprehod v naselje ali v naravo. Opazujmo okolico, morda tudi ljudi in napišimo potopis. Potopis je popis potovanja pisca, ki je

Živio!  Danes se popolnoma prepustite svoji domišljiji in intuiciji. Pozabite na vsa pravila in znanje, ki ga imate. Pišite prosto in svobodno, brez omejitev, brez

Živio!  Se spomnite kakšnega nerodnega položaja v katerem ste se znašli?Opišite svoje občutke. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Zardel/a sem od

Živio!  Preberite kakšno daljše besedilo in napišite obnovo. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Obnova besedila Pišemo 10 do 20 minut. Ne

Živio!  Napisali smo obnovo daljšega besedila. Tokrat jo razširimo in dodamo lastne vtise in misli o tem, kar smo prebrali. Pišimo z veseljem in s

Živio!  Če smo zadnji teden pridno pisali obnovo nekega besedila in jo razširjali, izluščimo iz besedila samo naše vtise in jih uporabimo pri pisanju kratke

Živio!  Napišimo kratko zgodbo.  Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Na sejmu. Pišemo 10 do 20 minut. Ne veš kako začeti? Preberi

Živio!  Napišimo kratko zgodbo, tako da nadaljujemo s predpisano temo.  Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Čeprav je bil z vsemi dober

Živio!  Če smo včeraj nadaljevali zgodbo iz predpisanega uvoda, potem danes zamenjajmo uvod in ga napišemo sami. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema

Živio!  Nadaljujmo z eksperimentiranjem. Tokrat poskusimo napisati drugačen zaključek kratke zgodbe. Če svoje zgodbe še nimamo napisane, si jo izposodimo od kakšnega pisatelja. Preberimo kratko

Živio!  Uvod v 2. poglavje romana NARCIS IN ZLATOUST, Herman Hesse: Čeprav je bil z vsemi dober prijatelj, pa vendar še ni mogel najti resničnega

Živio!  Kaj se nam trenutno dogaja? Smo že vstali? Je že minila osma ura? Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Od osmih

Živio!  Poleg pisanja in branja je dobrodošlo tudi razpravljanje o našem delu še s kom drugim. Morda bi bil čas, da razmislimo o včlanitvi v

Živio!  V besedilu, ki ga pišemo, pripovedujemo. Pripovedovanje je seznanjanje bralca z razvojem pojavov. Pisec se lahko omeji na dejanske okoliščine stvarnosti, tako da objektivno

Živio!  Ko pripovedujemo, uporabljamo tudi druge slogovne postopke, tako da opisujemo, lahko pa tudi razlagamo. Pripovedovalec piše o stvarnosti skozi neko časovno zaporedje dogodkov, ki

Živio!  Pri pripovedovanju so stavki daljši, bogatejši, uporabljamo priredja in podredja in poskrbimo, da s primernim slogovnim postopkom razgibamo besedilo. Živahnost besedila dosežemo s sopomenskimi

Živio!  Pri pripovedovanju običajno uporabljamo preteklik ali dramatični sedanjik. Besedilo tvorimo lahko po časovnem ali vzročnem poteku stvarnosti: vzrok – posledica – vzrok. Pišimo z

Živio!  Besedilo, ki ga pripovedujemo, mora biti smiselno, da prepoznamo tematiko in namen, kohezivno – povezovalno, sovisno in koherentno – zaokroženo v neko celoto. Pišimo

Živio!  Kohezijo besedila dosežemo s slovničnimi sredstvi, s katerimi dosežemo povezanost besedila, z navezovanjem (anaforičnost) in napovedovanjem (kataforičnost). Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂

Živio!  Koherenco ali povezanost besedila dosežemo s pomenskimi razmerji. Glede na to, s katerim podatkom druga/dopolnjevalna poved dopolnjuje začetno/osnovno poved, ločimo več vrst pomenskih razmerij

Živio!  Povezanost besedila dosežemo z dopolnjevalno povedjo, ki dodaja podatke o spremembah teme v času.  Primer: Prišli so iz gledališča. Za mizo v lokalu so

Živio!  Dopolnjevalna poved dodaja podatke o vzroku nastanka stanja/dejanja.  Primer: Ostala je še en dan v mestu. Ko je prišla na letališče, je ugotovila, da