*

Zarja Trkman se počuti hvaležno na lokaciji Rio de Janeiro.

24. januar ob 12:35

Vesela sem kakršnekoli novice od doma, pa naj si bo v obliki komentarja, sporočila … karkoli. Tako ne izgubim stika z domovino.

Hvala vsem, ki z mano kontaktirate, lepše zapise, tiste globlje, ki se me dotaknejo, bom shranila v DOŽIVETI, tako boš ti, prispeval/a, s svojimi zapiski, k novi knjigi.

Boš del nje, boš z mano potoval/a, se veselil/a, jokal/a, se smejal/a, užival/a … boš del mojega sveta. Boš del vsega sveta, saj ga obkrožam, objemam z vsemi čuti … poslušam, povonjam, pobožam, pokušam, preberem, poberem, približam, potrdim …

Splača se biti košček v mozaiku vesolja, v mozaiku slike, ki jo ustvarja narava, najpopolnejša umetnica. Ki riše najlepšo sliko. Sliko življenja, tega čudeža.

Resnico, riše resnico. Ponuja svobodo, ponuja mir in tišino.

Ti pa izbereš ali pa misliš, da izbereš. A življenje izbere tebe, mene. In mi ponudi najboljše, tisto malo manj dobro, dobro in slabo, lepo in grdo.

In prav v tem je čar življenja, da ni nikoli črno belo, je mavrično, je pisano … vseh barv, ne le 50 odtenkov sive ali črne, rdeče ali rumene.

Mavrično, vsi odtenki vsake barve … torej neskončno odtenkov.

Wau, kaj ni lepo, kaj ni čarobno in neponovljivo, unikatno, enkratno. Življenje je večno, je trenutek, je čudež.

Življenje je vse!!!

Živi ga, užij dan, užij vsak trenutek. Tudi tistega, ki ti je zoprn, ker le tako boš lahko užil tudi onega lepšega, neponovljivega.

Kot je neponovljiv vsak, pa naj bo še tako čuden. Ker preprosto je. JE TRENUTEK! 

*

24. januar ob 23:54 

… Museo de Amahna … Rio … vredno ogleda … morda še bolj kot Cristo Redentor … wau, zanimive, moderne postavitve … Pao de Acucar jutri .