Begonje in cinije v zimskem vrtu … malo nostalgije … domači vrt moje mame, ki je imela in begonije in cinije, vedno lepo urejen in bogat cvetlični vrt … 3. aprila bo 20 let odkar je odšla, tja nekam nad mavrico … mama Jela, te rož’ce so tudi zate … in ja, tvoja kuhinja je bila najboljša na svetu … hvala ti. 

*

Zarja Trkman se počuti lepo v kraju Tauranga, New Zealand. 

Včeraj ob 06:55 ·

Kdo so lastniki sveta, se sprašujem.

Lastništvo? Ne vem, zdi se mi, da če o tem govorim, o lastništvu, me to ne pelje v smiselno smer. Zakaj bi si karkoli človek lastil? To je moje, nekaj drugega je tvoje?

Lastim si lahko svoje misli, ki so še kako pomembne.

Misel lahko ubija, misel lahko rani, misel je tista, ki posledično prinese besede, tudi besede nasilja, besede, ki ranijo, besede, ki bolijo. Posledice besed so lahko zelo hude, za tistega, ki so mu namenjene ali pa zelo dobrodošle, če so posledica dobrih misli, ne pa zloveščih in škodljivih.

Če bi se človek tega zavedal, bi bile njegove misli lepe, dobronamerne, osvobajajoče. Posledično tudi njegove besede in nenazadnje dejanja.

O lastništvu pa le tole: BITI in ne IMETI, to je moje vodilo v življenju.

Svit Valovnik: * za dostojanstvo je dobro kaj imeti * 

*

Zarja Trkman is celebrating Mednarodni dan žensk in Melbourne, Victoria, Australia.

9 h ·

Vstala sem ob štirih, ob šestih bila že na deck-u 9 … svita se, poraja se nov dan … in potem vstane, SONCE, veličastno in mogočno … obeta se lep dan žena … vse dobro vsem, ki praznujete, ki spoštujete ženske, ki so se nekje tam, že davno borile za pravice … čast in slava jim …

Zarja Trkman se počuti hvaležno v kraju Melbourne, Victoria, Australia.

8 h ·

in zdaj je napočil 8. marec tudi v sLOVEniji … imam vas rada drage prijateljice … naredite si dan po svojih željah … lep, lepši, najlepši

“Imamo svet, v katerem prek interneta kriči hkrati na milijone ljudi, vsak ima svoj blog, svoj glas, vsak verjame le še sebi, se strinja samo še s seboj. To je postal problem. Nihče nikomur več ne verjame, vsak je filozof, mislec, intelektualec. Nihče ne štrli več ven. Ostal je le trušč, kar je drugo ime za tišino.”

“Če kdo, potem moramo vztrajati mi. In če kdaj, potem zdaj. Občestvo in mediji. To je priložnost, ki je ne smemo vreči stran. Na dolgi rok smo vsi mrtvi.”

Bravo Marcel Štefančič. Zapis star že skoraj 4 leta, je danes še bolj živ, kot je bil … 

😉

Ta zapis je Dejan delil na svojem profilu…

Moj komentar:

Prebrala sem le to, kar si objavil Dejan Ogrinec, ker trenutno nimam za več možnosti … ne strinjam se s Štefančičem, še smo ljudje, ki štrlimo ven, in vedno bomo, bodo … je pa res zdaj tudi pravi čas, da se človek ukvarja s sabo in malo manj z drugimi, da dviguje nivo svoje zavesti in s tem prispeva k dvigovanju zavesti vsega človeštva … v tem je point … in verjemi, so ljudje, ki jim verjamem, so tudi mediji, ki jim zaupam, so tudi blogi, ki jih rada preberem … ni pa rečeno, da se tudi z vsem strinjam … povem le svoje mnenje, ne ocenjujem, ne obsojam … zgolj povem, kako jaz vidim stvar, problem … in to je TO … pozdrav s poti v Avstralijo, jutri pristanem-o v Melbournu.