Popotniški kotiček, Potovanje okoli sveta

Ker, ko si sam v puščavi …

potovanje okoli sveta

Zarja Trkman se počuti ljubljeno v kraju Ushuaia, Tierra del Fuego, Argentina.

3. februar ob 00:40

Tole sem napisala pred tremi leti, ko je bil ON še živ … na Valentinovo pa bo tri leta odkar je odšel, med zvezde, v čas, ki je večen … naj ti bo lepo, ljubi moj … I love you, for ever …

Ker, ko si sam v puščavi …

Si prepuščen samemu sebi ali se zliješ z naravo, ki te obdaja. Opazuješ sonce, ki neusmiljeno žge in je tako močno, da zbriše vse zoprne podobe.

Sama sem, uživam v tem, da sem sama, da na nič ne mislim, da samo in zgolj pišem. Pišem po navdihu, pišem, kar mi roke velevajo.

SAMA, kako je lepo biti sama, v družbi s črkami, besedami, ki so tako pristne, da kar bolijo. Sama sem tudi zato, ker je mož doživel hudo nesrečo, po kateri, zaenkrat, komunicirava samo z očmi.

In vendar se ne počutim osamljeno. Ravno nasprotno: počutim se izpolnjeno in ustvarjalno. Delam namreč tisto, kar me trenutno najbolj izpolnjuje.

PIŠEM, veliko pišem. Pisma, ki jih naslavljam ljudem, ki so neposredno povezani z mano in mojim možem. Pišem, ker je to moja katarza, ki me osvobaja in mi daje veliko možnosti izražanja. Tudi zato, ker imam omejitve v govoru. Posledično sem težko razumljena in slišana. Zato, ker so ljudje nestrpni, vedno se jim mudi. Kot, da nima dan 24 ur, ki so na razpolago prav vsakemu. Najbolj me moti puhlica: »nimam časa«.

Ker, ko se sama v puščavi … imam neskončno časa za odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljam.

Ker, ko sem sama v puščavi … je moje zavedanje veliko, skorajda neskončno. Vidim v bistvo peska, sledi živali in v njihovo dušo, v bistvo rastlin, ki so v puščavi zelo redke. Uživam v sipinah, ki jih je naredil puščavski vihar, v oazah, ki mi jih nariše fatamorgana. V vse globljem zavedanju večnosti, večnosti v času.

3. februar ob 07:43

… moj vidik Ria de Janeira … ponesrečen dan sem nadgradila z obiskom izjemnega muzeja, Museo Amahna … Museo of Tomorrow …

Museu do Amahna, Rio de Janeiro

WHERE DO WE COME FROM?

Who are we?

WHERE ARE WE?

Where are we going?

HOW DO WE WANT TO GET THERE?

Na vsa ta vprašanja dobiš možne odgovore v Museu do Amahna. Čudovit je, vreden ogleda, pravi obliž na mojo včerajšnjo »rano«. Wau, ne zamudi tega, ko boš v Riu.

Hvala bogu, da sem si prvi popoldan v Riu vzela čas, za obisk muzeja. Najmanj dve uri sem bila tam in uživala, neizmerno uživala in ti bi tudi.

Ko se sprašujem od kje prihajam, kdo sem, kje sem, kam grem, kako si želim iti tja … potem dobim tudi odgovore. Če ne vprašaš, ne moreš pričakovati odgovora. Vprašanju sledi odgovor. V taki ali drugačni obliki. Vedno ga dobim, brez izjeme. In ti tudi. Le vprašati je treba. Odgovor pride, brez dvoma.

Zarja Trkman se počuti lepo v kraju Tauranga, New Zealand.

Včeraj ob 06:55 ·

Zarja Trkman se počuti lepo v kraju Tauranga, New Zealand.

Včeraj ob 06:55 ·

*
Nočni Rio, v nevihti, pravem neurju smo dvignili sidro, posneto skozi okno, v dežju.

Zarja Trkman se počuti poživljeno v kraju Ushuaia, Tierra del Fuego, Argentina.

3. februar ob 12:50

… E pur si muove …

Argentina mi je všeč, zelo dopadljiva dežela, še zlasti zdaj na jugu, v Ushuaii … v ozadju Andi, prekriti s snegom … čakajo me izjemni fjordi, morda vožnja z vlakom, s katerim so potovali zaporniki, kaznjenci na delo v gozdove … slikovita pokrajina, jezero Escondido, katerega barva se spreminja glede na svetlobo … veselim se … upam, da mi bo dano, da grem … v Ushuai bomo dva dni … se bom organizirala, raziskovala v lastni režiji … gostje Luminose se še kar pritožujejo nad organizacijo ekskurzij, plačajo drago, a ne dobijo pričakovanega … zdi se mi, da je bolje bukirati izlete kar pri domačih ponudnikih, najeti taksi, vzeti vlak ali lokalni bus … bom videla … javim, ko bomo na plovbi … buon dias

Oseba Zarja Trkman je delila fotografijo z drugimi — se počuti svobodno na lokaciji Ushuaia, Tierra del Fuego, Argentina.

3. februar ob 13:16

… tako je danes na Kaninu, Slovenija, 3 metre snega … wau, pogrešam smučanje … javljam pa se izpod Andov, J. Amerika … Ushuaia …

*
Zarja Trkman se počuti hvaležno v kraju Ushuaia, Tierra del Fuego, Argentina.

3. februar ob 13:29

… hvaležna sem za življenje, ki si mi ga dala draga mama … letos mineva 20 let, odkar si odšla, a si v tem trenutku, ko to pišem, z mano … hvala mama za vse, kar si mi dala, vesela sem, da sem prav tebe in očeta izbrala za svoja starša … več si ne bi mogla želeti …

moje življenje ni perfektno, a sem zanj hvaležna, hvaležna za vse, kar imam … imam ljubezen, imam svobodo

*

Zarja Trkman se počuti prijetno v kraju Ushuaia, Tierra del Fuego, Argentina.

3. februar ob 18:25

Juan mu je ime, prijetnemu mladeniču, 31 let, ki se mi je maksimalno posvetil. Ima dolge tanke drede, je Argentinec, rad potuje, nima avta, ker nima denarja.

Ponudil mi je izlet v nacionalni park s taksijem, za 80 dolarjev ali evrov, ne vem več. Najverjetneje so dolarji, torej v evrih nekaj manj. Šofer ne razume nič angleško, deluje pa prijazen, Čilenec je, po moji oceni. Ko sva se menila, če bi dobila še koga, da gre z mano, bi bila cena na pol, seveda. Če smo štirje, torej 20 na osebo, kar se mi zdi zelo ugodno. Za tri ure Nacionalnega parka Tierra del Fuego.

Takoj priskoči še en taksist, ki je najverjetneje slišal najin pogovor z Juanom, ponudi svojo uslugo še z dvema za 40 eurov na osebo. Halo!!!

Druga varianta je bila pot z vlakom, tri urni izlet, tja ura vožnje, nazaj tričetrt ure, s postankom. Shutlle bus 8 km, prestop na vlak in potem izlet do roba nacionalnega parka.

Zdi se mi, da bom poiskala Zdenko recimo ali Bernharda in Ursulo ter Tomasa z ženo. Morda bi hotel kdo z mano, da si pocenimo izlet.

Skratka, nekaj si bom izbrala za jutri, ker je danes začelo malo deževati, hribi so v megli. Zoprno je, zato sem se kar vrnila na Luminoso.

Kosilo, razmislek, potem pa vidim.

Hvala Juan, simpatičen mladenič. Izmenjala sva si mejle ter FB, bova na zvezi. Povabila sem ga v Slovenijo, kjer boš moj gost in se poslovila od njega.

Muchas gracias, Juan!!!

Argentina je prelepa, sploh tu spodaj, na koncu sveta … al culo, bi rekli Italijani … hehehe … v riti na naši kokoški, zdaj pa še v riti našega planeta – Zemlje, saj ne morem verjeti, in pur je res — v/naUshuaia, Tierra del Fuego, Argentina.