Singapur 25. – 27.3.2019 

Čaka nas lepo mesto, najlepše bi rekel Iggy. Bom videla. Vsekakor mesto, ki je čisto, urejeno, s presenetljivo veliko zelenja. S stolpnicami, z največ prepovedmi na svetu. Prepovedani so čingumiji, lulanje na javnem mestu, metanje ogorkov na tla in še marsikaj. Kazni so od 500 do 1000 dolarjev. Ni hec, tele prepovedi niso od muh. Mesto ima številne četrti. Najlepši, najbolj barviti sta kitajska in indijska. Ima 5.660.000 prebivalcev. V tridesetih letih se je število podvojilo. Borijo se za to, da ne bi dosegli 6,9 milijona. Menda je tu najlepša fontana na svetu in tudi največja. Razgledno kolo pa je drugo največje. Singapur je levje mesto. Sin = lev. Pore = mesto. 74 % prebivalstva je Kitajcev, 13 % Malezijcev, ostalo so Indijci in drugi narodi. Kar tri dni se bomo tam zadrževali. Prostitucija je legalna, veliko je homoseksualnih in lezbičnih kotičkov, barčkov. Najverjetneje je tudi zato Iggyju tako všeč. Naj bo kakorkoli, zdi se mi, da je za Singapur tri dni preveč. Sicer se pa pustim presenetiti. Morda me prijetno očara. Kdo ve. Tako sem zapisala po predavanju o Singapurju. Verjemite, sploh ni bilo preveč tri dni Singapurja. Še kako prav ima Iggy. Najlepše mesto je. Od velemest, ki sem jih do sedaj videla. Moderno mesto, čisto in urejeno, nikjer ne vidiš cigaretnega ogorka, nobenih smeti. Veliko je zelenih površin, promet zmeren, ljudje urejeni, umirjeni. Očaralo me je levje mesto. Predvsem zelene površine, prekrasne razgledne točke. Čudovito cvetje v Botaničnem vrtu orhidej in v Garden of the Bay, ki je šele v izgradnji, a je že zdaj zelo lep. Predvsem sta čudovita zimska vrtova: Garden of the bay in wet clouds. Vse se nahaja blizu Marine of the bay, ogromnega nakupovalnega centra, kjer najdeš svetovne prestižne znamke. Drugi dan sem se tja zapeljala kar s taksijem, nazaj pa z mojim skuterjem. Ugotovila sem da je malo predaleč za skuter in sem popoldan prvič uporabila motorček in tretji dan Singapurja tudi. Izkazalo se je za super. Prevozila sem 50 km, si podrobno ogledala park, se vozakala ob reki Singapur. Tekači vsepovsod, zlasti zvečer. Vse teče, zlasti mladi. Vedo, kaj je pomembno za zdravje. Gibanje, po celodnevnem delu. Priljubljena tekaška proga ob reki Singapur, kjer vedno rahlo pihlja. Z marine Bay se ponuja prekrasen pogled na stolpnice, kjer je glavni trgovinski in finančni center, med poldnevom in drugo uro izgleda imajo odmor. Delavci, fizični delavci ležijo povsod, največ jih je bilo pod podvozi v senci. Sezujejo se in odspijo zasluženi odmor. Poslovneži pa na telefonih, s pijačo v rokah. V temnih hlačah in največkrat belih srajcah. Cvetje me je očaralo. Lahko bi se ure in ure mudila v teh botaničnih habitatih. Prekrasne rastline z vsega sveta. Mediteranske, japonske, kitajske, južno afriške … čudovito speljane poti v enem paviljonu, slap od 7 nadstropja do pritličja. Veličastni razgledi na mesto, na okolico, na številna prebivališča večine prebivalstva. Večina, blizu 85 % jih živi v stolpnicah, nima lastnega avtomobila. Prevažajo se z metrojem ali taksijem. Avtomobil takorekoč ni nuja, ker je prevoz tako smiselno urejen, da se ne splača imeti avta. Pa še dragi so. Stanovanja pa jim dodeli država. Potem je tu še razgledna ploščad na vrhu Sky hotela, kjer je tudi vrt in najvišje ležeči bazen na svetu. Čudovit pogled na mesto, prekrasna panorama. Umirjen promet, mirni ljudje, urejeni, doterani. Nobene ekstravagance, zgolj eleganca. Varno mesto. Lahko si predstavljate, da sem se sama vračala iz mesta do porta, a me ni bilo niti malo strah, čeprav daleč naokoli ni bilo nobenega. Tema, luči ob kolesarskih in peš poteh, ki so izredno lepe. Klančine povsod, nobenih tresljajev. Skratka, za invalide super, pa za slepe tudi. Povsod bunkice, na vseh prehodih. Sanje vsakega meščana je tako mesto kot je Singapur. Prijetno me je presenetil. Prav zares. Imaš prav Iggy in hvala za namig. Lahko bi še in še pisala. Upam, da je vseeno dovolj za prvi, površinski navdih. Še pridem, Singapur. Aja, še nekaj. Vozim se po palmovem drevoredu ob reki. Vidim tablice ob drevesih. Pogledam, drevesa so so bila posajena leta 2010 ob olimpijskih igrah mladih. Čez sto jih je. Ko se vračam, pomislim, da bi morda našla slovensko palmo. Ustavim se pri eni. In glej, prav neverjetno. Slovenska je. Naključje? Ne, ni. Je pa sinhroniciteta. Tako, naj bo dovolj. Sicer pa fotke pripovedujejo zgodbo o Singapurju, mislim, da dovolj zgovorno.