*

Včeraj ob 03:59 · 

Poročila sem se. 
Izbranec – Indijec, 25. 
Ne verjameš?

❤️haiku, Zarja … 1.april 2019💖

Nikola Pešić: Pri tebi se nikoli ne ve, če je, čestitam, vse najboljše za prvi april 😊

Zarja Trkman: Čestitke tudi tebi … danes je praznik norcev, med katere nedvomno spadava, kajne Nikola Pešić … kako tvoja roka?

Nikola Pešić: Zarja Trkman še zmeraj zlomljena,delam pa lih tako👍😃

*

Mara Bolčina: Verjamem. Ali ga pripelješ s seboj? Pri nas je tudi 1. april. Bodi dobro …

Zarja Trkman: ma ne, najverjetneje ne, sem pa povabljena v Mumbay na njegov dom, da spoznam njegovo družino … morda tudi zaročenko … njegov oče je desna roka predsednika Indije, kralj Mumbaya … mislim, da je bolj kot ne šala, sicer pa kdo ve … mi je podaril poročni prstan, ki ga je sam izdelal, iz serviete … hehehe … poročila sva se brez prič … tako da lahko kadarkoli poroko razveljaviva … zdaj veste skoraj vse o mojem “izbrancu” … najin vsakodnevni pozdrav je: Love you … love you too … hohoho.

Mara Bolčina: Neustavljiva si draga Zarja in tako je prav. Občudujem te.

Zarja Trkman: ja itak da me nič in nihče ne ustavi … sem najhitrejša ženska na ladji … hihihi … ma kaj čem, taka pač sem in mi je lepo v svoji koži … objem v Čepovan, draga Mara Bolčina … ena rož’ca zate, ki je zrasla na mojem vrtu “sveta”.

Zarja Trkman: Marjana Čopi ja, je bilo kar vroče, menda okoli 35 stopinj, sicer pa smo že na poti v Sri Lanko, v Colombu pristanemo pojutrišnjem zjutraj, potem pa že Indija, 5 dni (Mumbaj 2. Chocin 1, Goa 2 dneva … nato plovba do Dubaja, Muscata, Jordanije (Petra), Sueški prekop, Atene, Katakhlon , Benetke … 27. aprila bom doma) … pozdrav tudi mami, tebi pa objem … lahko noč, ura je devet zvečer pri meni …

Marjana Čopi: Zarja Trkman čudovito! Pri nas pa pol petih popoldan in prijetnih 18 stopinj. Nočkico…

Včeraj ob 05:59

(Nemir u Svemiru)

»Zakaj se vsak večer vrtiš tu okoli?«, je vprašala miška.

»Iščem način, da te najdem«, je odgovori l mišek. Kot iz topa.

Nastala je kratka tišina. V tej tišini je slišal svoje srce. In veter. Trepet očesa. Zvok hrabrosti, poguma.

Lahko bi izrekel tisoč besed. A ni hotel komplicirati. Bi le zapletel situacijo. Mišek je hotel le ljubezen. Zato je bil iskren.

Miška je skomignila z rameni. »Pojdiva.« In sta odšla, z roko v roki.

Mišek je vedel, da je ljubezen način. In da vedno najde(š) način. Ko zaobide(š) komplikacije. In to ga je razlikovalo od drugih mišev. Ki bi se skrili v mišjo luknjo. Pokazal je iskreno ljubezen. Zaslužil si jo je.

In ko si nekaj zaslužiš, ne pride kar samo od sebe, kot se običajno misli. Treba je stopiti naprej, z utripajočim srcem v dlani. Pa naj bo, kar pač bo.

To je kratka zgodba o ljubezni dveh miši. Ljubezen je bila dolga. Ko poveš, kar misliš, je življenje lažje in ljubezen daljša.

prevod: Zarja

*

Zarja Trkman se počuti veselo z osebo Adriana Rizzato in drugimi (2) na lokaciji Amari Phuket.

23 h · Puket, Tajska ·

“Phuket, prvič, zadnjič in nikoli več,” je rekel Norvežan. “So dirty, so crowdy, bad smelt … Never again.”

Zakaj pa ne, vse je odvisno od tega, kakšen dan si ustvariš, kaj ti pripada. Meni je pripadla vsa možna lepota tega tajskega otoka. Mir in tišina. Le morje, šepet valov, ki pljuskajo ob obalo …. veličasten pogled na neskončno morje, na moj »dom«, Luminoso …

… oddaljeno čebljanje otrok, grlica s svojim gru, gru …

… kam lepše, sklenem pogovor z moškim, ki mi posveča veliko pozornost: »Love you, Aurora!«

*

Čas je, da strnem dogajanje preteklih dni. Ves čas na kopnem, utrujena, a srečna. Zdaj prav paše dva dni plovbe proti Colombu, Sri Lanka. Po Singapurju, ko sem očarana bluzila vse tri dni, je pasalo en dan počitka v Maleziji. Ker je bil Kuala Lumpur predaleč in ker nisem našla nikogar, da bi šeral taksi z mano, sem se odločila za vrnitev na ladjo. A prej pogledam še v trgovino v drugem nadstropju. Napasla sem oči na eksotičnih kosih oblačil, večinoma iz Indije. Koloritost, materiali, kosi iz Indije me vedno očarajo. Mlada muslimanka, drobno dekle se mi ponudi, da mi pokaže kar mi je všeč. Nisem imela namena karkoli kupiti. A glej ga zlodja: zakaj pa ne, pa naj bodo obleke suvenir z mojega eksotičnega zanimivega potovanja okoli sveta. Kot veste, že 15 let ne kupujem oblek, le kakšen šal, ruto, nogavice in spodnje perilo. Tri leta se oblačim na izmenjavi oblačil. Skorajda zaklela sem se, da ne bom kupovala oblek. Tokrat pa izjema: naj bodo obleke, šali, pareo … nakit … spomin na to doživetje, ki se počasi, a vztrajno bliža koncu. In sem naredila šoping, kar dva dni, najprej v Port Kelang in nazadnje v Patongu. Wau … kaj sem kupila, pa naj ostane skrivnost. Boste že videli na meni. Sicer sem objavljala fotke na FB-uku. 

Kaj več skorajda ne morem napisati. Morda le o včerajšnjem dnevu, ko sem si privoščila daljši počitek na čudovitem kotičku, daleč od ponorelega mesta PHuket. Že prejšnji dan, ko sem bila na ekskurziji in zvečer v samem centru, sem se odločila: tega se danes ne grem. Z ladje sem videla en del mesta, ki se mi je zdel lep, zelen, lepe plaže … hoteli. o.k., namenim se tja. Na desno, levo je center mesta in mestna plaža, kjer mrgoli ljudi, avtomobilov, motorjev. Kjer je zame zelo nevarno, po ulicah namreč. Ja, izbrala sem kar ulico, ker so prehodi za invalide zelo strmi, po pločnikih in sem vsakokrat potrebovala pomoč. Dovolj je tega! In grem desno. Že takoj povsem drugačna klima. Umirjen promet, nobenih pobesnelih motoristov. Prava izbira. Amira, hotelski kompleks. Preddverje hotela. Vprašam za bančni avtomat, da dvignem denar in plačam dolg 200 bathov Jessiki. Prijazni receptor me popelje tja, mi pomaga dvigniti denar. 1000 bathov. O.k. Potem me popelje še do plaže, bazena … lepega kompleksa. Če boste rabili pomoč za nazaj, kar vprašajte dečka v baru. Ki se je pravkar odprl. Ogledam si kompleks. Prekrasen je, malo ljudi, ki šele zajtrkujejo. V krasni restavraciji. Zraven bazen, terasa. Počivalniki. Prava meka za razvajanje. Odločim se in ostanem kar tri ure tam. Uležem se na oblazinjen počivalnik. K meni pristopi Marija, 65 letna gospa iz Holandije. Ponudi mi dve ogromni brisači. Sprejmem. In uživam. Prekrasen pogled na morje, na Luminoso, na mesto, ki od daleč izgleda kar lepo (v resnici pa je daleč od tega). Uživam. Marija se izkaže za krasno žensko, gostiteljico. Prinese mi kozarec z ledom, svežo vodo, pomaga mi vstati, pokaže mi pot do … MEKE. PREKRASNA TRATA, SEPAREJČKI IN MASSAGE … Nič, odločim se za masažo. Marija mi pomaga nekaj korakov, nakar me prevzameta dve Tajki , me poležeta in ena začne z masažo. Prijetno pihlja, prijazni prsti božajo moje telo. Paše, uf kako paše. Zaprem oči in se popolnoma sprostim … razmišljam, kako mi je lepo in s čim sem si to zaslužila. Hvaležna svojemu dragemu, ki mi je s svojo smrtjo omogočil vse to. Hvala, Andek, saj veš, da si bil z mano, včeraj, kajne? Konec. Marija mi pomaga pri oblačenju, še nekaj fotk in vrnitev na mestno plažo, v center. Iz katerega pa hitro zbežim na ladjo, da ne bi pokvarila čudovitega dne, vtisa … spomina na razvajanje … v tišini, v miru, z božajočo sapico vetra in nežnimi, a odločnimi prsti Tajke. Nepozabno doživetje. Popoln relaks in odklop. To!!! In krasno SREČAnje z Marijo. Phuket, prvič, zadnjič in nikoli več, je rekel Norvežan. So dirty, so crowdly. Never again. Zakaj pa ne, vse je odvisno od tega, kakšen dan si ustvariš oziroma kaj ti pripada. Meni je pripadla vsa možna lepota tega tajskega otoka. Mir in tišina. Le morje, zvok valov, ki pljuskajo ob obalo … veličasten pogled na neskončno morje, na moj »dom«, Luminoso … oddaljeno čebljanje otrok, grlica s svojim gru, gru … kam lepše, sklenem pogovor z moškim, ki mi posveča veliko pozornost: »Love you, Aurora!«

*

Zarja Trkman se počuti blaženo z osebo Adriana Rizzato in 2 drugima osebama v kraju Colombo, Sri Lanka.

4 h ·

*

Beautiful sunshine, 
amazing sunrise. 
And infinitive Zarja …

haiku, Aurora, 2.4.2019