Večer: 

In vino veritas. 
Ali: When man loves a woman 

Objem je, je Werni, ki je vedno zadržan, prijazen, a zadržan: »I will stay with Aurora.« 

In je šel: »See you tomorrow.« 

Povem to Haidi, ker ju ni bilo na večerjo. »He was drunk this afternoon.« 

In vino veritas, je komentar Franka, ki mi ponudi pijačo: »Werni like you.« 

Vem, vem, tudi meni je on všeč. Sva isti letnik, on par mesecev starejši. Dva zakona, dva otroka. Dve ločitvi. On pa potuje, potuje. Izstopil bo v Singapurju, obiskal Japonsko in se šele maja vrnil domov, v Švico. Lep je občutek, da si nekomu všeč. In vino veritas. Ja, ja … let it be! When man loves a women Večerni dogodek v teatru. Nisem vedela kaj naj pričakujem. Grem in se prepustim glasbi. Črnec iz Južne Afrike. Wau, krasen vokal. Padem v glasbo. Spremljam njegov nastop z gibi, glasom … dober. Začutim super energijo. Kako vem? Ker gredo mravljinci po celem telesu. To je to. Poje v angleščini, italijanščini, francoščini … odličen je, zavzet, uživa v tem kar počne … uživa v glasbi v petju. Čuti se to. Za bis pa: When a man loves a women. Zapeto u nulo, spreleti me … zopet Andek, sam bog ga je poslal na Zemljo s tem pevcem, s to pesmijo. Jočem ne, a me preplavi globoka, večna ljubezen. Hvala ti, moj ljubi. Tu si, ljubiš me in jaz tebe. Potem pa neverjetna poteza, zapeljem se pod oder, pevec pristopi k meni … pest ob pest in srce zame (ki ga sklene s prsti). Pa če to ni dovolj jasno, potem ne vem kaj je še lahko bolj jasno. Hvaležna za sporočilo iz nebes!

*

Zarja Trkman se počuti ljubljeno na lokaciji Yorkeys Knob, Queensland.

16 h · Cairns, Avstralija ·

Dobila sem povabilo od Korejca Johna, da ga obiščem v Južni Koreji. Sama pa sem ga povabila v sLOVEnijo.

“You will be my guest,« reče John. »And you mine,« jaz.

Rečeno bo storjeno. Izmenjala si bova telefonski številki, e-mail in to je to. Zakaj pa ne.

Filipini, Južna Koreja, Švica, Švedska, Bali … in še kaj. Povabila kar dežujejo. Vesela sem, da srečujem tako fajn ljudi. Odprte, svetovljane, a obenem preproste, ki znajo živeti. Polno. Ne umirajo na obroke.

Živeti je treba, skleneva z Johnom, vsak trenutek … oba sva enakega mnenja. Vpraša me koliko sem stara. On je 72, a je tako mladosten. Kot jaz, nihče mi ne da 65 let, vsi tam nekaj čez 50.

Wau, si mislim, bo že res. Morda me dela mlajšo prav ta moja razigranost, smeh, humor … pa tudi še kar vitka linija (malo sem se popravila, bi rekla Ana), mladosten način oblačenja, drznost, pogum in srčnost.

Vse to in še kaj ljudje na meni spoštujejo in me imajo radi.

You are fantastik, you are lovely, you are beautiful, you are nice, you smelt so nice, you have such a good stile for clothes … and so and so … to je le nekaj komplimentov, ki jih dobivam skorajda vsak dan.

Kako naj ne bom srečna, če se gibljem med ljudmi, ki mi iskreno privoščijo, me občudujejo, in mi to tudi odkrito povedo.

Ljubim odkritost, rada imam iskrenost. Nobenih mask, nobenega sprenevedanja ni. Morda tudi zato, ker smo si neznanci. A imam občutek, da jih poznam od nekdaj. Lep občutek je to.

*

Zarja Trkman se počuti blaženo na lokaciji Yorkeys Knob, Queensland.

7 h · Cairns, Avstralija ·

16.3.2019 oz. 17.3.2019 ob 22.11 ali 6.11

Svita se, komaj sem čakala ta trenutek. Čudna noč je za mano.

Odločila sem se za pavzo, od vas, od FB-uka, dragi prijatelji.

Rabim odmik, rabim čas zase. Za pisanje, za branje, poležavanje v senčki, tečaj indonezijskega jezika. Tudi odmik od kreativne delavnice.

Skratka odmik od vsega. Čas, ki ga bom posvetila sebi, svojemu telesu. Rabim počitek.

Se javim po Baliju, tam nekje po dvajsetem marcu.

Rabim čas zase. Imejte se dobro in delajte dobro.

SAMA-SAMA … hvala v indonezijskem jeziku.

See you …

P.s.: In po “čudni noči” tole … prekrasna dvojna mavrica, dežne kaplje mi polzijo po licih, uživam v dežju, uživam v tem jutru, ki je najlepše do sedaj … wau, vrhunsko, nepozabno jutro.