* 

Zarja Trkman je z osebo Ashraf Kochi in drugimi (3). 

22 h ·

morda!!!!!!!?????????? 

… zvedeli boste na koncu potovanja, če se vrnem iz Indije … za zdaj sem še tu, morda celo ostanem, odločitev bo padla čez nekaj ur, tik preden Luminosa odpluje proti Dubaju (tik pred zdajci, malo pred sedmo zvečer) … 

* 

8.4.2019  

TOK TOK! Potrka na vrata. 

»Service«, madam. »I didnt order nothing!« 

Še enkrat, močneje. Just a moment. Vrata se odprejo, na njih dečko s pladnjem v roki. 

Jaz še enkrat:«Nisem naročila ničesar.« 

Pokaže mi pismo, od kapitana je: Mrs. Trkman Thank you for your letter. I wish you a wonderful continuation of your cruise. The Captain Omg, presenečenje je popolno. Sam samcati kapitan. Takole sem objavila, skupaj s fotko na svojem profilu: prijaznost se vrne s prijaznostjo … pravkar sem v apartma prejela tole od kapitana … prijazna gesta, potem ko sem se mu s pismom opravičila, ker sem bila pozna v Cochinu … lepa beseda lepo mesto najde… 

… res prijetno presenečenje … wau. Zdaj pa dobivam nasvete, naj serijsko zamujam … hahaha. Ni šans, enkrat je bilo čisto dovolj. Sklenila sem da darilo podelim z Jess zvečer na njenih uradnih urah. Upam, da led zdrži do takrat, ker sta dva kozarca in rose vino: Canti Prosseco. Omg! Kakorkoli lepa gesta, ki je rodila še eno še lepšo. Moje pismo in kapitanovo darilo. 

Pozornost in prijaznost vedno obrodita sadove. Pozornost in prijaznost! Peneče vino ‘Veliko ljudi je že zamudilo prihod na ladjo, a še nikoli se ni nihče opravičil kot ta gospa iz Slovenije. Zelo je prijazna, velikokrat jo srečam, poznam jo.’ Približno tako je kapitan dejal Jessici, ko je prejel moje opravičilo. Iskreno in iz srca. Zdaj vem zakaj taka gesta kapitana. Ker sem prva, srčno upam, da ne tudi zadnja, ki sem se opravičila. Svojega stewarda prosim, da peneče vino prinese na hospitality desk od Jess. Prijeten večer si ustvarimo, midve z Jess, Raul, prijeten Španec, gay, pridružita se nam še Antony in francosko govoreča hostesa. Mi trije ostanemo skupaj dokler ni buteljka prazna. Jessica vsakemu razloži mojo zgodbo, pokaže kapitanovo zahvalo, fotko. Skratka, lepo smo si podelili peneče vino, izmenjali zaupne skrivnosti (Raul je spregovoril o svojem partnerju), se malo pofotkali in šli narazen s poljubom. Potem še Imagine, Somwhere over the raibow … krasen vokal Brazilke in kitara fanta z dolgimi lasmi … spomin na Andeka in mamo, ki smo jo položili v družinski grob na današnji dan pred natanko dvajsetimi leti … sporočilo meni ljubih, Andeka in mame preko pesmi … tam nekje nad mavrico. Večer se ni mogel lepše končati. Še veter v laseh na palubi Dolphine Lido, pogled v zvezde, šum morja … in dan je zaključen. Nadvse lepo, nadvse prijetno, nadvse nostalgično!