2.4.2019 

Čaka me 6 “napornih” dni na kopnem, potem pa plovba na Arabski polotok, dva dneva … Dubaj dva dni, Muscat tudi, vsaj mislim tako … potem pa “neskončna plovba okoli Arabskega polotoka v Jordanijo in skozi Sueški prekop … nato pa že Evropa … hahaha … moj sladki domek na Grčni. 

*

10 stvari, ki ti jih kot mama nisem nikoli povedala: 

– včasih sem jokala zaradi tebe 
– želela sem pojesti zadnji košček torte 
– vedno sem se bala zate 
– vem, da nisem popolna 
– gledala sem te, ko si spal/a 
– nosila sem te 9 mesecev in še dlje 
– za mene si vedno najboljša/i 
– srce me je bolelo, ko si jokal/a…vedno 
– brez razmišljanja bi ponovno še enkrat vse naredila zate – ja, včasih je bolelo … 

*

Colombo, Sri Lanka, 3.4.2019

Dan, ki ni najbolj uspel, čeprav je prekrasen sončni vzhod obetal lep dan. No ja, videla sem kar nekaj lepih točk, a ni šlo po načrtih moje »sopotnice« Irene. Srečali sva se v centru Colomba, ona na lovu za informacijami kam in kako, jaz pa v lovu za bankomatom – vstopim v prestižni hotel, povprašam za bankomat. Nimajo ga, hočem zamenjati tajske bathe, da bom imela za pijačo. Tudi to mi ne uspe. Grem ven in srečam Irene, Švedinjo, s katero sva se spoznali že prvi večer pri večerji. Povprašam jo za pomoč pri dvigu denarja. Greva bolj kot ne po naključju v World trade center, dvigneva denar. In že sva v še enem prestižnem hotelu, kjer so zelo prijazni, pokličejo nam taksi za 4 ure (45 eurov), ponudijo nam steklenico vode. In že raziskujeva Colombo. Šofer sicer prijazen, a precej neiznajdljiv. Slaba komunikacija, ker slabo govori angleško. Prva postojanka, krasen budistični tempelj, kjer se pomudimo uro časa. Fotke govorijo zgodbo tega templja. Veliko obiskovalcev zunaj, notri pa bolj malo. Vstopnine mi ni treba plačati. Naužijem se lepot in že sva z Irene zopet v taksiju. Ona po vsej sili hoče videti Main squere, ki je menda lep, a taksistu ne uspe dopovedati, kaj hoče. o.k., vozimo se do naslednje točke, do hindu templja, ki ga pa žal odprejo šele popoldan, ob štirih, pa drugega tudi. Vozimo se mimo, zame najlepšega dela mesta, mimo jezera, na katerem je otok »zaljubljencev«, ki ga Irene obišče na koncu najine avanture, vsa nejevoljna, ker ni prave komunikacije. o.k., si mislim, zakaj vztrajaš pri nekih svojih zahtevah, če vidiš, da ne pelje v pravo smer. Vidimo Lotus Tower, ki je v prenovi. Irene se tako in tako ni mislila povzpeti nanj, jaz pa bi rada videla Colombo s ptičje perspektive. Stolp je čudovit zaprt lotosov cvet, rdeče barve, ki zaživi ponoči v rdečih lučkah. Popeljemo se še do enega hindu templja, pofotkamo zunanjost. Tudi tega odprejo šele popoldan ob štirih. Pofotkamo krasno majhno mošejo, ki je čisto drugačna od običajnih. Mimogrede: 80% prebivalcev Šri Lanke je budistov, 5 % hindujcev, sledijo muslimani, katoliki … Colombo z okolico ima 15 milijonov prebivalcev, Sri Lanka blizu 20. Po besedah taksista. Ker se nikakor Irene ne more zmeniti za ta njen Main square, prevzamem vajeti v roke, naveličana njenega vztrajanja. Prosim taksista, da nas zapelje do jezera, tamkajšnjega budističnega templja, do otoka zaljubljencev od koder je čudovit pogled na zeleno jezero, z drevesi vsepovsod, palmami, s pogledom na City center, Lotus Tower, nakupovalno središče, World trade center … izkaže se za dobro potezo ta moja gesta. Da si spočijem oči na zeleni barvi jezera, zeleno, ki te ljubim zeleno. Potem le še pot do porta, vrnitev na ladjo. Posloviva se od taksista, ki pokaže pravi obraz tedaj, ko mu plačava 8000 tamkajšnjih rupij. Kar nekaj več kot je bil dogovor. On pa pričakuje še napitnino. Halo, ne zasluži si je. Jezen mi da skuter iz avta, ga pusti kar nekje, tako da moram narediti nekaj korakov do njega, ga odpreti skupaj z Irene. Res Halooooooooooooooooooo!! Danes pa najprej, navsezgodaj naletim na Tomasa. Žal mu je, opravičuje se mi, ker nisem mogla z njimi, saj jih je bilo že šest. Resnično mu je žal, meni pač ne, saj je za mano še ena poučna preizkušnja z Irene, taksistom in tem, da še enkrat več poslušam svojo intuicijo, ki je daleč najboljša … v primerjavi s sitno Ireno, »zoprno« Zdenko … Halo, Zarja, pouzdaj se u lastno kljuse … še enkrat več … dokazano, da drži. Ma o.k., naj bo. Po Tomasovih besedah so se imeli silno lepo, krasnega vodiča-taksista, ki obvladal angleščino u nulo ter dobro poznal točke, kamor jih je peljal. Za borih 120 dolarjev (20 na osebo), za pet ur. Veliko so zvedeli o Sri Lanki, o vegetaciji, o tamkajšnjih sadežih … deležni so bili krasnega vitaminskega napitka, banan mešanih z limono, specifičnega okusa, ginger sadežom, ki ga do tedaj niso poznali. »Maybe another day I can go with you Tomas.« »I hope so!«… in se posloviva s Tomasom, ki mu je resnično žal, da nisem mogla z njimi. Nič hudega. Včerajšnji dan je preteklost, zgodovina. Danes pa že moja praprapra domovina INDIJA. NAMASTE ( Pozdravljam božansko v tebi!) !!!

*

Zarja Trkman se počuti dobro z osebo Mateja Velikonja in 3 drugimi osebami v kraju Colombo, Sri Lanka.

4 h ·

Colombo, Sri Lanka v sliki, 3.4.2019