Umetnost je za mnoge ustvarjalce več kot le hobi – postane način življenja in izražanja. Tako je tudi za enega izmed mladih ilustratorjev, ki že od otroštva riše in ustvarja. Danko Ostojić, umetniško Cheeky Orchid, je danes reden gost na anime konvencijah po Sloveniji in v tujini, kjer s svojo edinstveno umetnostjo, prežeto z elementi grozljivke in groteske, navdušuje številne ljubitelje ilustracije. Na Stenah ustvarjalnosti v Mestni knjižnici si lahko do konca oktobra 2024 ogledate njegovo razstavo z naslovom »Prigode iz platnic«. V pogovoru je delil svojo umetniško pot, začetke in izzive, s katerimi se srečuje kot ilustrator.

Prvi koraki in prehod v svet anime konvencij

»Rišem, odkar vem zase,« pravi ilustrator, ki je že kot otrok rad risal na zadnje strani šolskih zvezkov. Prelomni trenutek na njegovi ustvarjalni poti pa se je zgodil pred približno osmimi leti, ko je imel priložnost pomagati prijateljici Nini Belingar, poznani pod imenom Strawberry Goose, pri prodaji njenih ilustracij na anime festivalu. »Takrat sem ugotovil, da se z umetnostjo lahko zasluži, tudi če ti je ustvarjanje le hobi.« Prvič je poskusil prodati lastno ilustracijo in kasneje razširil svojo ponudbo na naslednjih festivalih. »Sčasoma sem ustvaril dovolj del, da sem prenehal z asistiranjem in imel lastno mizo,« pojasni. Danes se lahko pohvali s toliko izdelki, da so mu ti napolnili celoten avto.

Od animejev do grozljivke: Razvoj umetniškega sloga

Njegovi prvi motivi so bili močno navdihnjeni z animeji, še posebej z Digimoni, ki so bili njegova »prva velika ljubezen.« »Kot najstnik sem večinoma risal oči v svojih zvezkih, kar mislim, da smo počeli vsi,« se nasmehne ob spominu na tiste čase. Ko se je začel udeleževati anime festivalov, se je vrnil k tej tematiki, saj je bila odlična »vstopnica« za te dogodke. Sčasoma pa je v svoja dela začel vnašati elemente grozljivke. »V grozljivkah najdem udobje – nekaj znanega, prijetnega in drugačnega. Všeč mi je, kako si žanr dovoli naslavljati teme, o katerih se v družbi običajno ne pogovarjamo,« pojasni. Njegov cilj je, da tudi njegova dela nosijo skrito zgodbo – nekaj, kar gledalci odkrijejo šele, ko se poglobijo v detajle. Kljub očitnim vplivom animejev in grozljivk pa priznava, da ga ne navdihuje zgolj en umetnik ali ilustrator. »Navdihuje me praktično vse, kar v meni zbudi iskrico, pa naj bo to ilustracija, film, fotografija, knjiga, sanje, okolica ali ljudje,« pravi. Ta širok spekter navdiha mu omogoča, da ustvarja dela, ki so polna raznolikosti in bogastva idej, saj v vsakem trenutku išče nove zgodbe in vizualne dražljaje. Ilustrator se pri svojem delu večinoma poslužuje tradicionalnih tehnik. »Vedno začnem s svinčnikom, včasih pa tam tudi končam,« pojasni. Poleg svinčnika rad uporablja tudi akvarele, barvice in markerje. A ker prodaja printe svojih del, se digitalnim medijem ni mogel povsem izogniti. Sprva so mu bili digitalni mediji tuji in so ga celo zmedli zaradi številnih možnosti, ki jih ponujajo, a danes jih uporablja kot komplement tradicionalnemu delu. »Če iz svojih del izvzamem digitalne elemente, še vedno ostane celotna risba,« pojasni, »če pa izvzamem tradicionalne elemente, ne ostane nič.« Njegova dela zahtevajo veliko časa in natančnosti. »Tudi najbolj enostaven motiv za nalepko mi lahko vzame dve do štiri ure,« pojasni. Večja dela pa lahko zahtevajo več kot 40 ur truda. Natančnost in predanost ustvarjanju sta ključni, saj želi svojim delom dati globino in kakovost, ki bo gledalcem vzbudila zanimanje in občudovanje.

Priprave na anime konvencije in priljubljenost del

Kot reden udeleženec anime konvencij priznava, da so priprave na dogodke pogosto stresne. »Po navadi mi pri pripravah pomagata panika in časovna stiska,« se pošali. Z leti se je naučil skrajšati čas priprav, ki zdaj trajajo le nekaj dni. Velik izziv pri pripravi je napovedovanje, katera dela bodo priljubljena. »Včasih sem prepričan, da bo neko delo popularno, in naredim veliko printov, na koncu pa ga redko kdo opazi. Po drugi strani pa je lahko delo, narejeno na hitro in za šalo, izjemno priljubljeno.« Odločitev katerih konvencij se bo udeležil, pogosto sprejemajo kar sami organizatorji. »Z leti je zanimanje za sodelovanje na sejmih močno naraslo, zato se prijavljam na skoraj vse in čakam, kje bom sprejet.« Do danes se je udeležil približno 30 festivalov, med njimi tudi v tujini. Najbolj oddaljen je bil v Düsseldorfu, najraje pa sodeluje na obalni Umiko konvenciji, ki ga organizira društvo Umiko in jo opisuje kot ravno dovolj veliko, da ponuja dovolj dela, a še vedno ohranja občutek skupnosti in povezanosti.

Najljubša knjiga za ljubitelje grozljivke

Ko smo ga vprašali, katera je njegova najljubša knjiga, je brez oklevanja odgovoril: “Necronomicon – zbirka del H. P. Lovecrafta.” Knjiga, izdana leta 2008, vsebuje številna dela, ki ponujajo nekaj za vsakogar, vendar s svarilom: “Morda je le ne brati pred spanjem.”

Mladi ilustrator s svojo ljubeznijo do ustvarjanja in natančnim pristopom k delu navdušuje občinstvo na konvencijah doma in v tujini. Njegova dela združujejo estetiko animeja in temačne tone grozljivke, kar jim daje edinstven in nepozaben značaj. 

E. G.