Slovo je vedno težko. 
Poslovili smo se primerno našemu, trenutnemu času. V ožjem krogu. Od Marjana, 85 letnega moža sestrične moje mame. V Solkanu, nad solkanskim mostom, kamnitim velikanom nad Sočo. V družinski grob Tatjane, k njenim prednikom, k njenemu očetu, sinu smaragdne reke, ČRNEMU BRATU. Tja, kjer bo zraven Marjana počivala tudi Tatjana. Pod Sveto Goro, na katero so se po sedmini, po skupnem kosilu odpravili mladi, mlada zdravnica Lara in njen mlad mož, jedrski fizik, pa še drugi tudi. Starejši pa smo se poslovili, z objemom, s stiskom rok. 
Bogatejši za nova srečanja, bogatejši za nove pogovore, ki omogočajo pristne odnose. 
Poznala sem le Tatjano in njenega sina Bogdana. Vso ostalo »žlahto« sem spoznala pred pogrebom in na sedmini. Zanimivi, vsi, vsak posebej. Ne vem natanko kam kdo spada, pa tudi važno ni. 
Slovo od Marjana, za katerega je Tatjana skrbela skoraj štiri leta, ob skrbni pomoči medicinske sestre, negovalke, muslimanke Emine, ki se nam je tudi pridružila na kosilu. Tudi moja sestra, ki je imela nekaj besed v slovo Marjanu, jo je še posebej omenila. Hvaležna ji je Tatjana za pomoč in uteho v težkih trenutkih izgube in za vso skrb, ki jo je posvetila Marjanu. 
Molimo, je dejal župnik, molimo za Marjanovo dušo. Pevci so nam darovali Bori, bori, pesem Srečka Kosovela, Božično pesem ( Marjan je bil rojen na božič), Hallelujah Leonarda Cohena in še eno, ki ji ne vem imena. Odličen kvartet z dvema solistoma mi je privabil solze v oči. Pri Borih in Hallelujah. Spomin na Andeka je še vedno boleč, zato zelo razumem Tatjano, ki bo ostala sama, živela bo sama, saj so mladi posebej. In prav je tako. 
A draga Tatjana, saj veš, da ne boš sama. Marjan bo vedno s tabo, tako kot je tudi Andek z mano. Tu so še tvoji najbližji, tu sva midve s Katarino, ki sva ti obljubili obisk v Kopru ter obisk prijateljev v Malem dolu na Krasu, kjer sta se z Marjanom pogosto mudila, preden je zbolel. 
Tu smo vsi, ki te imamo radi. Če drugače ne pa v mislim, z obiskom groba tvojih prednikov, Črnega brata in tvojega Marjana. Katarina bo kot doslej skrbela za grob, jaz pa bom z obiskom pokopališča bila s tabo v mislih. 
Bodi močna. Rada te imam, pa vse tvoje tudi. Vesela sem, da mi je bilo dano spoznati jih. 

Naj živi ŽIVLJENJE.