
Dnevne teme
365 tem: 1. avgust, № 336
Živio! Smo skoraj na koncu 365 tem za kreativno pisanje, še natanko 31 različnih tem, pa bomo spet na izhodišču, ko lahko začnemo vse znova.
365 tem: 2. avgust, № 337
Živio! Globoko smo zakoračili v poletje, in za večino ljudi je poletje čas oddiha, sprostitve in zaslužen počitek po celoletnem delu. Marsikaterim je poletni dopust
365 tem: 3. avgust, № 338
Živio! S slovnico in njenimi pravili se do zdaj nismo posebej ukvarjali. Na delavnicah kreativnega pisanja vedno znova poudarjamo pomen pisanja brez slovničnih in zatipkanih
365 tem: 4. avgust, № 339
Živio! Človek je misleče, dejavno in družbeno bitje, ki za sporazumevanje uporablja različne oblike (gestikulacijo, mimiko, glasbo, likovne podobe …), med najbolj zahtevnimi pa je
365 tem: 5. avgust, № 340
Živio! Pri sporazumevanju uporabljamo znake, v likovni govorici npr. risbe, ki jih imenujemo aluzivni znaki (namigujejo na konkretnost) ali pa čiste znake, ki so avtonomni,
365 tem: 6. avgust, № 341
Živio! Besede in besedila (sporočila) so v vsakem jeziku zvočne oblike, zgrajene po posameznih glasovnih enotah (t. i. fonov). Te enote tvorimo s pomočjo govornih
365 tem: 7. avgust, № 342
Živio! Dobra besedila so zvočna, igriva in ritmična. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Vrnitev Po mnogih letihje splezal na drevo v
365 tem: 8. avgust, № 343
Živio! Pri govorjenju se posamezni glasovi združujejo v ritmične izgovorne enote, ki jih imenujemo zlogi. Zlog je sestavljen iz več jezikovnih glasov, izjemoma iz enega
365 tem: 9. avgust, № 344
Živio! Pri ritmičnosti jezika je pomembna tudi izmenjava artikulacijske odprtosti kot tudi trajanje in jakost posameznega zloga. Govor je o besednem naglasu, pri katerem se
365 tem: 10. avgust, № 345
Živio! Glasove, ki imajo razločevalni pomen, imenujemo fonemi. Kot primer sta primerna glagola peti in piti, ki se razlikujeta le v samoglasnikih e in i.
365 tem: 11. avgust, № 346
Živio! Govorjeno obliko zapisujemo in pri tem uporabljamo pisna znamenja (grafeme). Pri tem slušno podobo spreminjamo v vidno, besedne pomene lahko nadomestimo s številkami, simboli,
365 tem: 12. avgust, № 347
Živio! Beseda je relativno samostojna prvina jezika, iz besed nastajajo višje jezikovne ravni kot je stavek, poved, besedilo. Toda beseda ni osnovna poimenovalna enota, saj
365 tem: 13. avgust, № 348
Živio! Leksem je lahko beseda, besedna zveza, tudi okrajšava ali simbol in predstavlja povezavo jezika z dejanskostjo. Je nosilec pomena, abstraktnega skupka lastnosti, ki ubesedi
365 tem: 14. avgust, № 349
Živio! Tako beseda kot tudi leksem ne predstavljata najmanjšo izrazno-pomenonosno obliko v jeziku, pač pa jo sestavljajo od nje krajše in nedeljive enote, ki so
365 tem: 15. avgust, № 350
Živio! Na hitro ponovimo snov, ki smo jo obdelovali že v osnovni šoli in kasneje v srednji. Besedje proučujemo kot skupine slovnično sorodnih besed, ki
365 tem: 16. avgust, № 351
Živio! Še čisto malo o slovničnih lastnosti besed in potem bomo kratek poletni seminar slovnice počasi zaključili. Besede imajo naslednje lastnosti: slovnični spol (glede na
365 tem: 17. avgust, № 352
Živio! Zdaj pa bodo sledile vprašalnice iz sklonov. V spletnem časopisu Spletni čas objavljamo intervjuje zanimivih osebnosti, ki jim postavimo šest vprašalnic za sklone, na
365 tem: 18. avgust, № 353
Živio! Nadaljujmo z rodilnikom (genitiv*). * Če na kratko povzamem: latinski slovnični izraz casus genetivus je napačno kalkiran** po grškem ptósis geniké »rodilnik«, kot da
365 tem: 19. avgust, № 354
Živio! Kako se bomo lotili pisanja odgovora na vprašanje dajalnika oz. dativa? Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Komu ali čemu (se
365 tem: 20. avgust, № 355
Živio! Tožilnik ali akuzativ je naslednji orešček, ki pa ga bomo danes strli. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Koga ali kaj
365 tem: 21. avgust, № 356
Živio! Mestnik ali lokativ je peti sklon. Kdo so tisti, o katerih razmišljam? O čem rada pripovedujem, sanjam? Ali ste vedeli, da pri samostalniki moškega
365 tem: 22. avgust, № 357
Živio! Da se ne bi zmotili pri sklanjatvah, obstaja na spletu odličen spletni program Amebis Besana, ki vsebuje različne funkcije, med drugim tudi pregibanje in
365 tem: 23. avgust, № 358
Živio! Kaj ko bi danes opisali poznopoletno pokrajino, na podoben način kot Per Petterson v romanu Konje krast, ko opisuje norveško pokrajino? Pišimo z veseljem
365 tem: 24. avgust, № 359
Živio! Pri pisanju uporabljajmo tudi nenavadne besedne zveze. Ali si predstavljate brenčeč zrak? Pisatelj Per Petterson ga v svojem romanu večkrat ponovi. Poglejmo si primer,
365 tem: 25. avgust, № 360
Živio! Pisna besedila zahtevajo poseben trud, da so oblikovana kakovostno. Velikokrat je treba prvotno besedilo izpopolniti, na srečo pisna besedila lahko izboljšamo, kar pri govornih
365 tem: 26. avgust, № 361
Živio! Danes pa je na vrsti najprej tema dneva, ki je bila v preteklih temah že predpisana, potem pa sledi nekajminutno – pisanje z veseljem
365 tem: 27. avgust, № 362
Živio! Kot ste videli skozi vaje iz pisanja, teme in navdih dobimo iz življenja samega. Ponudbe je resnično v izobilju. Včasih je dovolj ena sama
365 tem: 28. avgust, № 363
Živio! Razumevanje in uporabljanje t.i. Arhimedovih vzvodov pa pomeni veliko znanja, izkušenj, poskusov, vaje, učenja itn., predvsem pa začetni preskok iz obstoječih miselnih okvirov, ki
365 tem: 29. avgust, № 364
Živio! Danes naredimo vajo iz dvoročnega pisanja. Vadimo pisanje z obema rokama hkrati. Položite oba svinčnika na sredino lista in pišite z desno roko proti
365 tem: 30. avgust, № 365
Živio! Ko izboljšujemo znanje iz procesa pisanja, ko poskušamo besedilo načrtovati in si ga nekako skicirati po točkah, miselnih utrinkih, ko raziščemo tematiko o kateri