Kdo ali kaj (si …)?
Sem Nives Zalokar, živim v Avstraliji. V Sloveniji sem vrsto let delala v Moderni galeriji kot organizatorka razstav, poleg službe pa poučevala jogo. V Avstraliji sem se ob prihodu, pred šestimi leti, najprej pridružila skupini aboriginskih in tudi belih žensk, ki skupaj pletejo košare, po aboriginski tradiciji. Moje pletenje košar se je razvilo v pletenje objektov in mi odprlo vrata v kreativnost. Na umetnostni šoli sem v Avstraliji lani diplomirala iz “pletenja” in risbe. Ukvarjam se tudi s fotografijo in rada prenašam risbe na ta način v digitalno obliko. Na FB sem odprla svojo stran, Harmony in Diversity (Uravnovešenost v raznolikosti), na kateri objavljam svoje pletenje, risbe in fotografije.

Druženje z avstralskimi staroselci me je pripeljalo do študija jezika in kulture Wiradjuri, ki je največji aboriginski narod na področju Novega Juznega Walesa, kjer živim. Lani sem diplomirala na Charles Sturt University v Waggi Waggi iz Wiradjuri dediščine, kulture in jezika.

Koga ali česa (se veselim, …)?
Veselim se tega, da sem postala del neverjetnega procesa preporoda avstralske domorodske kulture in jezika, ki se ravno zdaj odvija. Veselim se neprestanega učenja v življenju, odprtosti do različnosti, tolerantnosti. Veselim se sočutja v ljudeh.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim …)?
Enkrat na teden delam, v Waggi Waggi, kjer živim, v zdravstvenem programu za aborigine s kroničnimi boleznimi. Diabetes, problemi z delovanjem ledvic in podobne težave so pogoste bolezni, ki jih je prinesla kolonizacija. Program poteka eno dopoldne tedensko, tam dobijo udeleženci informacije o tem, kako se znajti v zdravstvenem sistemu Avstralije, kako poskrbeti za preventivo z zdravim načinom življenja, telesno vadbo in zdravo prehrano.

Kot joga učitelj vodim relaksacijo (Yoga Nidro). V to sicer tradicionalno jogijsko tehniko sproščanja sem vključila tudi nekaj Wiradjuri fraz in pesem, ki jo zapojem v njihovem jeziku. Potem imamo skupno kosilo v veselem vzdušju. Veliko je smeha in šal. Aborigini so srčni, veseli ljudje.

Skozi ta tedenska srečanja, zadnjih pet let, sem se neprestano čudila tem ljudem in se prav na ta način največ naučila o njih in njihovi kulturi.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam …)?
V svojih risbah uporabljam barve – navadno vse barve, ki jih imam na voljo. Postavljam jih eno ob drugo, v različnih zapisih in oblikah. Moj naslednji večji projekt bo instalacija iz pletenih objektov človeške velikosti v prostoru. Vsi različnih barv. Opazovalci se bodo gibali skozi prostor med objekti.

Vložila sem prošnjo za finančno podporo za ta objekt v Avstraliji, zagotovila sem si galerijski prostor. Naslov: Harmony in Diversity. Uravnovešenost v raznolikosti. Multikulturalizem. Ali lahko objekti, ki simbolizirajo različnost posameznikov, različnost barve kože, različnost religij, različnost kultur, različnost pogledov na svet in še neskončna vrsta različnosti … Ali lahko objekti obstajajo drug ob drugem? Je mogoče živeti v miru kljub različnosti, in če je mogoče, kako?

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam …)?
Razmišljam o medčloveških odnosih. Kako smo med seboj. V družini, med prijatelji, med znanci, med različnimi skupnostmi, narodi, kulturami, globalno … veliko je trpljenja na svetu, begunci, manjšine … Razmišljam o polomu zahodnjaškega mišljenja in kulture, o krizi človečnosti.

V jeziku Wiradjuri je temeljna beseda Yindyamarra. V sebi nosi srčiko kulture, večno sporočilo, ki ga kolonizacijski in genocidni politiki ni uspelo izbrisati. Ta beseda nosi v sebi pomene, kot je spoštovanje do drugih ljudi, do zemlje, rastlin, živali, pomeni delati stvari počasi in premišljeno. Poslušaj, da slišiš, glej, da vidiš, uči se, da bos razumel. To me navdihuje. Verjamem v možnost miru, a vse se začne znotraj nas. V pripravljenosti posameznikov, da se opazujemo in delamo na sebi, v zmožnosti medsebojnega spoštovanja in sočutja. V današnjem, od denarja obsedenem liberalizmu to seveda ni enostavno.

S kom ali s čim (s/z …)?
Z možem, ki je Avstralec, veliko delava skupaj. Oba hočeva dodajati na pozitivno stran tehtnice, ko gre za svet in človeka. Vimal končuje doktorsko disertacijo na temo ” Kako razumeti tradicionalno modrost” in poskuša na akademski način dokazati, da je izhod za človeštvo – medsebojno spoštovanje kultur.

Oba verjameva, da je zdaj glavna naloga neaboriginov v Avstraliji, podpreti proces revitalizacije tradicionalnih kultur in jezikov, za bolj zdravo državo in družbo.