🗑️ Legenda o magnetni moči zapuščenih smeti

Že male otroke je treba naučiti, kako se dela s smetmi. Če se to obdobje zamudi, imaš opravka s človeškimi pujski, ki jim nič ni sveto.

Z odpadki je kar delo, človek jih prekomerno producira s svojo iznajdljivostjo in skoraj nadzvočno hitrostjo. Ločevanje med vrstami odpadkov pa je včasih že višja matematika. A vseeno … vredno je vzgajati in osveščati.

Nekoč je bil sistem mnogo bolj krut. Stari starši so nam rekli: »Če boš vrgel smeti na tla, se ti bo roka posušila.« Starši pa: »V soboto bomo imeli delovno akcijo, čistili bomo okolico blokov in hiš.« Ko je ob dvanajstih v soboto zatulila sirena, se je vse bleščalo, in bivanje je bilo tudi zaradi našega vloženega truda, prijetno.

Hkrati pa nikomur ni padlo na misel, da bi si še oteževal sobotna čiščenja s tem, da bi pred lastnim pragom onesnaževal okolico. Nepopravljive packe je izločila kar skupnost. In roko na srce, ker smo bili skoraj cel dan na igrišču, je bilo samoumevno, da ne kopljemo med igro po smeteh in živalskih iztrebkih.

Potem se je vse spremenilo. Smeti so ležale vsepovsod, celo v gozdu. Še v gorah so ostajale.

Ob cestah so ležale odvržene embalaže različnih barv in oblik. Ni druge razlage, prežvekujejo hrano, kar med vožnjo in potem “pasirajo” vse vrste odpadkov skozi stekla avtomobilov. Verjetno si ni težko predstavljati zadovoljstva, trebuh je poln …

Bo že nekdo drug počistil, kajne vplivneži?

A smeti so imele drug načrt. Ni jim bilo higienično, da ležijo kar ob cestah. Niti se niso počutili dobro, ker je bila steklovina čez plastiko in moker papir med hrano. Pa so se odločile, da obiščejo nemarneže, kar na njihovem domu in jih pokrijejo kot odeja. In to med spanjem.

Zjutraj je v naši deželi zavladala prava panika, nekateri so bili pokriti s smetmi skoraj do strehe, spet drugi so imeli le nekaj vrečk na postelji, žvečilni so bili prilepljeni v njihovih laseh.

Smeti so imele pravo zabavo s tem, kako se spomniti originalnega načina, da bi prestrašile nemarne ljudi. Izmišljevale so si take domislice, da jim ljudje niso več sledili.

Na koncu je bilo čisto preprosto, smeti so se odločile, da bodo postale magnetne in so se nalepile na človeka, ki jih ni prav odložil. Nihče si ni upal hoditi polepljen s smetmi v posmeh vsem ostalim, ki zmorejo in znajo živeti v čistem okolju. Najboljše rešitve so vedno preproste.

Avtorica: Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik

🌍 Uvod v Črkologijo SČ

V rubriki Črkologija se občasno prikradejo tudi legende – take, ki si jih ne bi izmislili niti največji pravljičarji, pa vendar nosijo sporočilo, ki ga ne moremo prezreti. Tokratna zgodba nas z mešanico satire in okoljske vzgoje opozori na enega največjih problemov sodobnega sveta: smeti. Ne kar tako – temveč magnetne smeti, ki same poiščejo tiste, ki jih brez premisleka odvržejo.

🧲 Legenda

Včasih je bilo preprosto: če si vrgel smeti na tla, si si zaslužil suho roko (vsaj tako so rekli stari starši). Danes pa imamo težavo – smeti se kopičijo povsod. Na igriščih, v parkih, celo v gorah in gozdovih.

V tej legendi smeti ne ostanejo več pasivne žrtve človeške ignorance. Ne! Skupaj zavzamejo aktivno vlogo – ponoči se odpravijo na obisk k tistim, ki jih razmetavajo. Kot nevidna sila jih prekrijejo med spanjem, zlezejo v lase, zapolnijo spalnice, obtežijo vesti in razgalijo brezbrižnost.

Nato sledi končni preobrat – smeti postanejo magnetne. Vsak, ki jih odvrže tja, kamor ne sodijo, jih dobi nazaj – prilepljene nase, kot oznako in opomin. Skupnost ne potrebuje več opozoril, saj se opozorila zdaj sama prilepijo na nevestne posameznike.

Čista okolica kot ogledalo nas samih? V tej legendi prav gotovo.