Kdo ali kaj (si … )?
Sem Katarina Ambrož.
To je vse. Vse ostalo so moje vloge, ki jih odigravam v vsakdanjem življenju.

Koga ali česa (se veselim …)?
Veselim se svojih otrok, svojih pesmi, lepih fotografij, srečanj in pogovorov  z ljubimi osebami, veselim se plače … in že pomite posode.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim … )?
Čudim se lepim prizorom v naravi, kakšnemu dobremu verzu, ki mi uspe, pa včasih še sama ne vem, kako … čudim pa se tudi človeški neumnosti.
Smejem se smešnim stvarem, najbolj takim, v narekovaju rečeno: lokalnim. Takim, ki jih poznava samo jaz in moj sogovornik ali nekaj njih. Drugi pa niti ne bi vedeli, o čem govoriva, kaj šele, da bi se jim to zdelo smešno.
Domač mi je tudi tako imenovan črni humor.
Velikokrat pa smejem iz enakega razloga, kot Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais:
»Vsemu se smejem iz strahu, da mi ne bi bilo treba jokati.« 

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam … )?
Vidim stvari, ki so očem velikokrat skrite, a jih vidim z notranjimi očmi. Mislim, da je ta (u)vid osnova za pisanje takšnih pesmi, kot so moje.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam … )?
Govorim, sanjam in razmišljam o stvareh, ki so vsaj nekoliko globlje od gole površinskosti.
O ljudeh, predvsem v povezavi s psihologijo. O duhovnosti, predvsem v povezavi z mojim Bogom.

S kom ali s čim (s/z … )?
Z mojimi otroki, z nekaterimi, s katerimi enako čutimo in z Jezusom.