Včasih se zdi, da je prosti čas postal le še podaljšek vsakodnevnega hitenja. Tudi trenutki počitka so pogosto zapolnjeni z nenehnim brskanjem po telefonu, kratkimi videi in hitrimi informacijami, ki jih pozabimo že nekaj minut kasneje. 

Toda človek očitno še vedno potrebuje nekaj več. 

Potrebuje zgodbe. 

Zato še vedno gledamo filme, poslušamo glasbo, beremo knjige in ustvarjamo. Ne samo zaradi zabave, temveč zato, ker umetnost človeku pomaga razumeti svet in samega sebe. Dobra pesem lahko pove več kot dolg pogovor. Film nas lahko za dve uri odpelje v življenje nekoga drugega. Knjiga pa včasih ostane z nami še dolgo po zadnji strani. 

Prosti čas ni nujno izgubljen čas. Pogosto je ravno nasprotno — prostor, kjer človek ponovno najde občutek notranjega ravnovesja. 

Morda zato danes veliko ljudi znova odkriva: 

• počasno branje, 
• stare filme, 
• vinilne plošče, 
• ustvarjanje z rokami, 
• družabne igre, 
• sprehode, 
• ali preproste večere brez potrebe po nenehni povezanosti. 

Zanimivo je, da sodobni človek ob vsej tehnologiji pogosto najbolj pogreša prav preprostost. 

Prosti čas je lahko tudi oblika odpora proti svetu, ki od človeka ves čas pričakuje produktivnost. V trenutku, ko poslušamo glasbo brez drugega opravila ali beremo knjigo brez motenj, si pravzaprav vračamo del pozornosti, ki jo sodobni svet nenehno razpršuje. 

Morda prosti čas ni samo premor od življenja.
Morda je eden redkih trenutkov, ko človek zares živi počasneje, bolj prisotno in bolj po svoje.