Julija se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 5.298 ljudi, skoraj tretjina več kot junija. Povečanje je bilo predvsem posledica izteka zaposlitev za določen čas. Za statistiko je to običajno sezonsko gibanje, za zaposlenega pa začetek novega obdobja negotovosti.

Ob koncu julija je bilo v Sloveniji registriranih 43.257 brezposelnih. To je 2,4 odstotka več kot junija, vendar 1,2 odstotka manj kot julija lani. Podatek zato ne kaže nenadnega zloma slovenskega trga dela, vendar opozarja na njegovo manj vidno značilnost: veliko ljudi ima zaposlitev samo do datuma, napisanega v pogodbi.

Julija se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 5.298 oseb, kar je 31,2 odstotka več kot mesec prej. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje povečanje pojasnjuje predvsem z iztekom zaposlitev za določen čas. Zaposlilo se je 2.323 brezposelnih, 17,2 odstotka manj kot junija.

Za številkami so ljudje, ki so še prejšnji mesec hodili v službo, prejemali plačo in morda računali na podaljšanje pogodbe. Potem je prišel datum izteka in z njim vprašanje, koliko časa bo trajalo iskanje naslednjega dela.

Začasna pogodba, trajna negotovost

Zaposlitev za določen čas sama po sebi ni sporna. Delodajalec jo lahko potrebuje zaradi nadomeščanja odsotnega zaposlenega, sezonskega dela, začasno povečanega obsega naročil ali projekta z določenim trajanjem. Težava nastane, ko začasnost ni več izjema, temveč postane običajen način zaposlovanja.

Delavec lahko več mesecev opravlja povsem redno delo, vendar še vedno ne ve, ali bo čez nekaj tednov potreboval novo službo. Pogodba se lahko podaljša, lahko pa tudi ne. Delodajalcu odločitve ni treba predstavljati kot odpovedi, saj delovno razmerje preprosto preneha z iztekom dogovorjenega obdobja.

Prav v tem je bistvena razlika med pogodbo in življenjem. Pogodba ima jasen končni datum, stroški pa ga nimajo. Najemnina, položnice in posojilo prihajajo tudi po zadnjem delovnem dnevu.

Človek z negotovo zaposlitvijo težje načrtuje selitev, družino ali večji nakup. Previdnejši je pri porabi, težje dobi stanovanjski kredit in je pogosto bolj odvisen od pomoči družine. Negotovost se tako ne konča na delovnem mestu, temveč vpliva na skoraj vse druge življenjske odločitve.

Pričakovanje podaljšanja ni zagotovilo

Pri zaposlitvi za določen čas se lahko razvije tiho pričakovanje, da bo pogodba podaljšana. Zaposleni se trudi, prevzema dodatne naloge in se vključuje v kolektiv, vendar o svoji prihodnosti pogosto izve šele tik pred iztekom pogodbe.

Takšno čakanje ustvarja posebno razmerje moči. Delavec, ki si želi ostati, bo težje opozoril na preobremenjenost, neplačane ure ali druge nepravilnosti. Formalno ima enake pravice kot drugi zaposleni, v praksi pa ve, da bo delodajalec kmalu odločal o njegovem nadaljnjem delu.

Podaljšanje pogodbe lahko zato začne učinkovati kot nagrada, čeprav bi moralo biti predvsem vprašanje dejanske potrebe po delu. Če delovno mesto ostaja, naloge pa se nadaljujejo, je upravičeno vprašanje, zakaj mora negotovost ostajati tudi delavcu.

Sezonsko povečanje ni osebna sezona

Izraz »sezonsko povečanje brezposelnosti« je statistično pravilen. Nekatera dela so res vezana na šolsko leto, turistično sezono, kmetijska opravila ali druge časovno omejene potrebe. Toda beseda sezonsko lahko zveni skoraj naravno, kot da se brezposelnost pojavi in izgine podobno kot vreme.

Za človeka, ki mu pogodba poteče, ni nič samodejnega. Ponovno se mora prijaviti na zavod, pregledovati oglase, pošiljati prošnje in hoditi na razgovore. Če najde novo zaposlitev, se lahko čez nekaj mesecev znajde pred enakim vprašanjem.

Prehajanje iz ene začasne zaposlitve v drugo je posebej težavno za mlade, starejše iskalce zaposlitve, priseljene delavce in ljudi v poklicih, kjer je pogodb za nedoločen čas malo. Na papirju niso nujno dolgo brezposelni, vendar tudi nikoli ne dobijo prave varnosti.

Manj prostih mest in manj zaposlitev

Podatki Zavoda kažejo še nekoliko širšo spremembo. Slovenski delodajalci so v prvih sedmih mesecih leta sporočili 90.345 prostih delovnih mest, kar je 2,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Iz evidence brezposelnih se je zaposlilo 2,8 odstotka manj ljudi kot v prvih sedmih mesecih prejšnjega leta.

Razlike niso tako velike, da bi lahko govorili o resni krizi. Kažejo pa, da se trg dela nekoliko ohlaja. V takšnih razmerah najprej postane viden položaj ljudi brez dolgoročnih pogodb, saj delodajalec ob večji negotovosti najlažje opusti zaposlitev, ki se izteče sama.

Ob tem ne smemo spregledati niti dejstva, da je bilo julija brezposelnih manj kot leto prej. Slovenski trg dela torej ostaja razmeroma stabilen. Toda skupno ugoden podatek ne pomeni, da so stabilne tudi zaposlitve posameznikov.

Delo obstaja, varnosti pa ni

O uspešnosti trga dela pogosto presojamo po številu zaposlenih in brezposelnih. Ti podatki so pomembni, vendar ne povedo, kakšne pogodbe imajo ljudje, kako dolgo bodo lahko ostali na delovnem mestu in ali lahko s plačo načrtujejo prihodnost.

Človek je lahko večino leta zaposlen, pa kljub temu živi v stalni negotovosti. Njegova delovna pot je sestavljena iz pogodb, podaljševanj, prekinitev in novih prijav. Statistika ga en mesec šteje med zaposlene, naslednji mesec med brezposelne, njegov položaj pa se v resnici ves čas niha med obema kategorijama.

Pogodbe za določen čas bodo ostale potreben del trga dela. Vprašanje je, ali jih uporabljamo tam, kjer je začasno tudi delo, ali pa začasnost prenašamo predvsem na človeka.

Julijsko povečanje brezposelnosti zato ni razlog za preplah. Je pa dober opomin, da stabilnega trga dela ne določajo samo številke. Določa ga tudi možnost, da zaposleni ve, ali bo imel delo še po datumu, zapisanem na zadnji strani pogodbe.

Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 5. avgust 2026