V Novem mestu je deset mladih prostovoljcev pomagalo ustvariti počitniški program, ki je v enem mesecu zabeležil približno 1.200 otroških obiskov. Njihovo delo kaže, koliko lahko mladi prispevajo skupnosti – pa tudi, kako pogosto dostopne dejavnosti obstanejo prav zaradi ljudi, ki svoj čas podarijo. 

Vsak julijski delovnik je Glavni trg v Novem mestu za nekaj ur postal prostor otroškega ustvarjanja, druženja in igre. Pri programu Otroški svet je sodelovalo deset mladih prostovoljcev, ki so pripravljali pripomočke, pomagali otrokom pri dejavnostih in skrbeli, da je dogajanje lahko potekalo.

V mesecu dni so organizatorji zabeležili približno 1.200 obiskov otrok. To ne pomeni nujno 1.200 različnih otrok, saj so se nekateri najbrž vračali, vendar številka vseeno pove nekaj pomembnega: brezplačen in odprt počitniški program je našel svoje občinstvo.

Program je pripravilo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, pri njegovem financiranju pa so sodelovali Mestna občina Novo mesto, podjetje Krka in Center Grm Novo mesto. Podatke o izvedbi je objavilo društvo samo, zato ne gre za neodvisno vrednotenje programa, temveč za njegov opis po končanih dejavnostih. Mlad.si, 7. avgust 2026

Prostovoljec ni samo dodatni par rok

Prostovoljstvo mladih pogosto predstavljamo kot priložnost, da pridobijo izkušnje, razvijejo odgovornost in koristno preživijo počitnice. Vse to drži, vendar pogled hitro postane preozek, če govorimo samo o tem, kaj so mladi s prostovoljstvom pridobili zase.

Njihovo delo je imelo tudi zelo konkreten učinek na druge ljudi. Otroci so dobili prostor, kjer so lahko ustvarjali in se družili. Starši so vedeli, da se v mestu dogaja nekaj dostopnega tudi družinam, ki si ne morejo privoščiti plačljivih počitniških programov. Trg pa ni bil le prehod med trgovinami in lokali, ampak kraj srečevanja.

Mladi prostovoljci zato niso bili zgolj pomočniki odraslih organizatorjev. Brez njihove prisotnosti bi bil program verjetno manjši, krajši ali pa ga sploh ne bi bilo.

Prav tu se začne vprašanje, ki ga ob prijetnih zgodbah o prostovoljstvu zlahka spregledamo: koliko dejavnosti, pomembnih za skupnost, je odvisnih od ljudi, ki zanje niso plačani?

Ko dobra volja nosi preveliko težo

Prostovoljstvo je dragoceno prav zato, ker ni običajna zaposlitev. Človek se zanj odloči, ker želi prispevati, pomagati ali sodelovati pri nečem, kar se mu zdi pomembno. Če ga začnemo obravnavati predvsem kot brezplačen vir dela, mu odvzamemo bistvo.

Težava torej ni v tem, da mladi prostovoljno pomagajo pri programu za otroke. Nasprotno: njihova pripravljenost kaže, da mladim ni vseeno za okolje, v katerem živijo. Težava bi nastala, če bi občine, država ali drugi financerji začeli računati, da bodo takšne dejavnosti vedno izvedli prostovoljci – tudi kadar gre za redne programe, ki zahtevajo organizacijo, strokovno znanje in dolgotrajno odgovornost.

Dobra volja lahko program obogati, ne more pa biti njegovo edino zagotovilo. Prostovoljci lahko prinesejo zamisli, energijo in bližino, osnovni pogoji za varno ter kakovostno delo pa bi morali biti stabilno financirani.

Če se program iz leta v leto začne znova z vprašanjem, ali bo dovolj prostovoljcev, donacij in začasne podpore, njegova dostopnost nikoli ni zares samoumevna. Najbolj jo občutijo prav družine, ki nimajo drugih možnosti.

Mladim radi prepustimo odgovornost, redkeje odločanje

Ob mednarodnem dnevu mladih se pogosto ponavljajo besede o prihodnosti, ustvarjalnosti in vključevanju. Mladi nastopajo na prireditvah, sodelujejo pri projektih in prostovoljno prevzemajo naloge, ki jih skupnost potrebuje. Precej redkeje pa jih povabimo k odločanju o tem, katere dejavnosti naj nastanejo, kako naj bodo zasnovane in kaj sami potrebujejo za svoje delo.

Če deset mladih pomaga ustvariti program s približno 1.200 obiski, njihova izkušnja ne bi smela izginiti z zadnjim julijskim dnem. Vprašati bi jih bilo treba, kaj je delovalo, kje so naleteli na težave, kaj bi spremenili in ali bi bili pripravljeni sodelovati tudi pri načrtovanju naslednje izvedbe.

Priznanje prostovoljcu ni samo zahvala ali potrdilo. Pomeni tudi, da njegov pogled jemljemo resno.

Skupnost se ne zgodi sama od sebe

Otroški svet v Novem mestu je majhen primer, vendar pove nekaj širšega o življenju skupnosti. Javni prostor ne postane živ samo zato, ker je lepo urejen. Potrebuje ljudi, ki vanj prinesejo dejavnost, pozornost in občutek, da je nekdo dobrodošel tudi takrat, ko ničesar ne kupi.

Deset mladih je julija pomagalo ustvariti prav takšen prostor. Njihovega prispevka ni treba zmanjšati na število opravljenih ur, prav tako ga ni dobro poveličevati kot dokaz, da lahko dobra volja nadomesti vse, česar sistem ne zagotovi.

Najboljši rezultat njihovega dela bi bil, da bi skupnost po končanem poletju ohranila oboje: pripravljenost mladih za sodelovanje in zavezo odraslih, ustanov ter financerjev, da te pripravljenosti ne bodo jemali kot nekaj samoumevnega.