MED VRSTICAMI: Telo, iz katerega nastajajo podatki

Družba / Med vrsticami

Telefon odklenemo z obrazom, ura prešteje naše korake, aplikacija oceni spanec. O telesu lahko izvemo vse več. Težje vprašanje je, kdo sme iz teh podatkov sklepati, kakšni ljudje smo.

Zjutraj pogledamo na uro in ugotovimo, kako smo spali. Še preden se vprašamo, ali smo spočiti, nas pričaka ocena noči. Lahko se ujema z našim počutjem. Lahko pa smo se zbudili zadovoljni, naprava pa nam sporoča, da bi morali biti utrujeni.

Takrat se pojavi droben dvom: naj verjamemo sebi ali meritvi?

V Mariboru se je 2. oktobra začel 32. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Pôjem telo električno. Do 11. oktobra povezuje razstave, performanse in delavnice, razstave pa bodo na ogled do 18. oktobra. Letošnji program odpira odnos med telesom, tehnologijo in sistemi, ki oblikujejo vsakdanje življenje — temo, ki sega precej dlje od galerijskih prostorov. MFRU 2026

Naše telo je namreč postalo tudi način prijave. Obraz nadomesti geslo, prst potrdi dostop, glas lahko postane posnetek za računalniško obdelavo. Vsako takšno opravilo je videti majhno in praktično. Težko bi zanikali udobje telefona, ki se odklene, ko ga pogledamo.

Toda med uporabnostjo podatka in njegovo nadaljnjo uporabo je prostor, ki ga uporabnik pogosto slabo pozna. Kaj naprava obdela samo zato, da opravi želeno nalogo? Kaj shrani? Kaj lahko poveže z drugimi informacijami? Pri različnih storitvah so odgovori različni, za njihovo razumevanje pa potrebujemo precej več časa, kot ga porabimo za pritisk na gumb »strinjam se«.

Telo nosimo s seboj ves čas. Zato podatki o njem niso podobni pozabljeni nakupovalni košarici. Geslo lahko zamenjamo, obraza precej težje.

Ko meritev postane sodba

Meritve so lahko dragocene. Pomagajo nam spremljati gibanje, opaziti spremembe in zdravniku jasneje opisati težavo. Zaplet nastane, ko številki pripišemo več pomena, kot ga ima.

Število korakov pove, koliko smo hodili. Ne pove pa, ali smo hodili zaradi veselja, službe ali skrbi za nekoga. Mirno sedenje je lahko počitek, poglobljeno delo ali osamljenost. Enako vedenje ima v različnih življenjih drugačen pomen.

Računalniški zapis potrebuje razlago. Če jo prepustimo samo sistemu, lahko okoliščine izginejo, ostane pa ocena: dovolj dejaven, premalo učinkovit, ustrezen, tvegan.

To je pomembno tudi zunaj osebnih aplikacij. Ko merila začnejo vplivati na delo, dostop do storitev ali obravnavo človeka, mora obstajati možnost, da pove svojo plat. Človek potrebuje pravico vprašati, kako je ocena nastala, in opozoriti, česa ni zajela.

Pogled, ki ga počasi prevzamemo

Včasih se nadzor začne pri našem lastnem zanimanju. Spremljanje napredka je lahko prijetno: še malo hoje, bolj reden spanec, daljši tek. Sčasoma pa lahko cilj naprave postane obveznost, ki ji prilagajamo dan.

Sprehod podaljšamo, ker manjka nekaj korakov. Počitek nas spravlja v slabo voljo, ker pokvari niz dosežkov. Telo začne delovati kot projekt, pri katerem bi bilo vedno mogoče nekaj izboljšati.

Podobna pričakovanja poznamo že dolgo iz pogledov in pripomb drugih ljudi. Festivalski projekt Hannah Koselj Marušič SHE’S A 10: Poseduj! izhaja iz anonimno zbranih pozitivnih in negativnih komentarjev o telesih sodelujočih. Po predstavitvi ustvarjalke raziskuje, kako družbene sodbe ponotranjimo in jih vključimo v dojemanje sebe. MFRU 2026

Digitalna ocena tako vstopa v prostor, ki je bil že prej poln zahtev. Bodi lepša, močnejši, vitkejša, hitrejši. Zdaj se tem stavkom lahko pridruži še graf, zaradi katerega pričakovanje dobi videz nepristranskega dejstva.

Umetnost lahko spremeni vprašanje

Ob tehnoloških novostih največkrat sprašujemo, kaj zmorejo. Umetnost lahko odpre še vprašanje, kaj njihova uporaba naredi z našo izkušnjo.

Kako doživljamo gib, če ga ves čas merimo? Kaj se zgodi z glasom, ko postane gradivo za obdelavo? Kako se spremeni odnos do telesa, če ga gledamo predvsem skozi podatke?

Festival ponuja prostor za takšna vprašanja. Delavnica Monike Pocrnjić Onkraj zaslona, napovedana za 10. oktober na Mariborskem otoku, denimo povezuje opazovanje, risanje, naravne materiale in preproste elektronske poskuse. Tehnologijo približa dotiku in okolju, iz katerega nastaja. MFRU 2026

V tem je koristna sprememba pogleda. Za zaslonom so materiali, energija, delo in telesa. Tudi najbolj lahkotna digitalna storitev ima povsem stvarno ozadje.

Podatki nam lahko pomagajo bolje skrbeti zase. Ob tem moramo ohraniti možnost, da jim določimo mesto v svojem življenju. Da napravo uporabimo, njeno oceno preverimo in jo kdaj tudi odložimo.

Po slabo ocenjeni noči smemo reči, da se počutimo dobro. Po kratkem sprehodu smemo biti zadovoljni. In kadar sistem o nas izpelje sklep, smemo zahtevati, da nas nekdo tudi posluša.

Vir in program: 32. Mednarodni festival računalniške umetnosti ter predstavitve projektov. Besedilo je razmislek ob festivalski temi; opisi del temeljijo na predstavitvah organizatorja.

***

📍 Rubrika: Družba; Družbeno-refleksivni članek 
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ Oktober 2026

***

Deli z drugimi

Misli niso odveč. Včasih so začetek.

📌 11 let Spletnega časa – ključni mejniki

  • 2014 – prvi koraki z idejo spletnega prostora za umetnost in kulturo.

  • 2015–2017 – širitev z novimi rubrikami, med njimi Otroški kotiček in Virtualna galerija.

  • 2018–2020 – sodelovanje z lokalnimi kulturnimi projekti in uvedba večjezičnih vsebin.

  • 2021–2023 – digitalne razstave, povezovanje z ustvarjalci doma in v tujini.

  • 2024 – retrospektivna razstava Spletni čas – 10 let delovanja.

  • 2025 – ob jesenskem enakonočju praznujemo 11. obletnico portala, ki še naprej povezuje umetnost, kulturo in družbo.

  • 2026 – 22. 8. 2016 preide Spletni čas v urejanje KD VNL Izola – 10. obletnica KD VNL Izola. 
    – razširitev rubrike Družba –Družbeni refleksivni članki s podrubrikami: Aktualno, Pogledi, Med ljudmi, Digitalni svet, Med vrsticami in Prosti čas