20.4.2019 

Zarja Trkman se počuti hvaležno v kraju Muscat, Oman. 

Včeraj ob 03:27 ·

*

HVALEŽNA 

Po dveh urah spanja se zbudim. Ne zaspim več. Odprem fb in vidim, da je veliko mojih prijateljev zaskrbljenih zame. Veliko zasebnih sporočil, na katera odgovorim le z besedo, dvema. 

Že zvečer po moji zadnji objavi. Mara Bolčina me pozove k pisanju na zasebno. Po pogovoru s to modro prijateljico, se pomirim in zaspim. Tu je še Eda Kodrič, ki se ponudi, da mi pomaga. Naredila bo vse, kar je v njeni moči, da se čim prej vrnem v domovino. 

Kaj me je razžalostilo? Novica, da bo let med 26. in 29. aprilom. Halo. Nezaslišano. 

Imam kateter, “serjem” v posodo, ki mi jo prinesejo na posteljo, ob vsakem premiku hude bolečine, hranijo me kot otroka, nimam apetita, vročino imam, vroče je, če vključijo klimo, me zebe … dobivam protibolečinske infuzije, injekcije proti strjevanju krvi. Popolnoma nemočna sem, odvisna od tuje pomoči. 

Zato tak moj zadnji zapis. Žalostna, jezna, nemočna, razočarana nad mlini, ki meljejo tako počasi.

Hvaležna sem, da me podpirate, hvaležna Jean Marc Degioanni Melchizedekter, sošolcem AI, za sinočnjo podporo. Hvaležna Lilijani, ki mi je ponudila pomoč, hvaležna vsem, ki ste me kontaktirali tudi na zasebno. In nenazadnje Svit Trkman, ki se res trudi, da bi čimprej prišla domov, ki noče da bi bila operirana tu, Pika Trkman za pogovore in podporo v njeni edinstvenosti. 

Bolje mi je, ker vem da nisem sama, tu daleč na bližnjem vzhodu, zato nastaja ta zapis.

Da vam izrazim hvaležnost. Da vidite, da se nisem predala. Ker smo skupaj močnejši. Ker smo angeli z enim krilom in le objeti lahko letimo.

Hvala moji angeli, hvala vsem, ki mi stojite ob strani. Objemam vas in hvala za ta velik objem, ki je neskončno ljub, drag, poln ljubezni. Ljubezni in so-čutenja, ki človeka naredi Človeka.

Mujezin kliče k prvi jutranji molitvi (ura je pol petih) molitvi. Molim ne, a meditiram. Vsak dan. Najverjetneje sem tudi zaradi tega bolj močna.

In ja, očitno grem še skozi eno izkušnjo, ki se ji trpljenje reče. Morda pa ima le-to tudi smisel, čeprav ga sama ne vidim. 

Iz trpljenja v vstajenje!