Živio!  Izbrali smo snov, napisali smo namen, določili smo glavno temo, zdaj je nastopil čas, da vse svoje misli, ki se nam utrinjajo, ko premišljujemo o romanu, tudi zapišemo. Iz zapisanega izluščimo še motive. Motiv je najmanjša enota snovi, o kateri govori besedilo. Motiv je lahko neka človeška lastnost (pohlep, prevzetnost …), lahko je motiv…

Živio!  Zdaj, ko smo izbrali snov, (sporočilnost, namen) svojega romana, si omislimo še temo. Tema je tista snov, ki pomembnejše osvetljuje sporočilnost književnega besedila. Tema je lahko ljubezenska ali drugi medčloveški odnosi, družbeno kritična, domoljubna itd.  Pišimo s strastjo 🙂 Tema dneva: Napišite najpomembnejšo temo svojega bodočega romana Pišemo 10 do 20 minut. Ne veš…

Živio!  Ko izberemo ali najdemo osnovno idejo za roman, razmišljajmo o namenu svojega romana – kaj želimo z zgodbo, ki jo bomo napisali, povedati. Kaj je tisto, kar želimo sporočiti bodočim bralcem. Napišimo ga v nekaj kratkih stavkih. Med pisanjem romana je dobro večkrat prebrati prvotni namen, ki smo ga napisali in preverjati, ali smo…

Živio!  Globoko smo že zabredli v skrivnosti dobrega pisanja. Tokrat se bomo vrnili na najobsežnejšo književno vrsto t. i. roman. Roman je najobsežnejša pripovedna vrsta, v katerem sodeluje več glavnih oseb in mnogo stranskih, ki jih povezuje zgodba, množica dogodkov v velikem časovnem razponu. Roman je sestavljen iz več poglavij, lahko vsebuje prolog, epilog, lahko…

Živio!  Tokrat bom pisala o navdihu. Ker pa je Walter Moers v knjigi Mesto sanjajočih knjig lepo opisal trenutek, ko srečaš ‘orm-a’, sem tekst prepisala kar iz knjige in ga uvrstila med današnjo dnevno temo razmisleka in pisanja. Pišimo s strastjo 🙂 Tema dneva: “Prekleti orm! sem zakričal. “Kaj je sploh to? Nič ne razumem!” …

Živio!  Danes bom pisala o očarljivosti besedila in prepisala nekaj teksta iz knjige Walterja Moersa, Mesto sanjajočih knjig.  ‘Vsaka beseda res stoji na pravem mestu. Ne samo beseda – vsako ločilo, vsaka vejica, celo presledki med besedami so se zdeli nespremenljivo pomembni. Kaj pa vsebina? Besedilo, toliko lahko izdam, je govorilo o razmišljanju pisatelja, ki…

Živio!  Zadnjič sem na Facebooku naletela na zanimive odlomke iz šolskih spisov otrok. Ta se mi je zdel še posebej prisrčen: Zelo sem se ustrašil, ko je zbolela mama. Mislil sem, da nam bo zdaj kuhal ata. Simpatično, kajne? Ampak, želim vas opozoriti na nekaj drugega. Tudi piscem, ki imajo kar nekaj kilometrine v pisanju…

Živio!  Ena od standardnih načinov učenja je posnemanje. Poiščemo kakšno staro, neznano in pozabljeno obliko pripovedi in jo prestavimo v moderno snov. Ali pa bolj neposredno. Izberimo si pisatelja, ki nam je všeč in ga raziskujmo do samega drobovja. Poskusimo se mu čim bolj približati in ga posnemati. Tako prepoznamo njegove slogovne skrivnosti, seveda, kolikor…

Živio!  Čehov in Tolstoj sta govorila, da je naloga pripovedi ‘pripovedovati resnico’. Sodobniki bi temu oporekali, kajti ali je sploh mogoče izrekati resnico? Kaj sploh pomeni izrekanje resnice? Na primer, govorimo o nečem, kar je faktično pravilno – banalno resnico. Ali pa, govorimo o tem, kar se že po tonu in koherentnosti vidi, da ni…

Živio!  Ena izmed poti k umetniškemu mojstrstvu je ta, da sistematično razvijamo pripovedne tehnike. Teh je v sodobnem pripovedništvu zelo veliko in neprestano se porajajo nove in nove. Toda, vsaka pripoved je narejena iz osnovnih sestavnih enot: opis, dialog in dejanje, spet opis, spet dialog in spet neko dejanje. Na primer, opis trgovine, tako da…