Oskar Aracki in lepe ženske
V romanu “Čas lepih žensk” je osrednji literarni lik Oskar Aracki. Je uživač, ki ceni svobodo in se ne želi vezati. Išče užitke in se rad zapleta z različnimi ženskami, čeprav ima težave pri vzpostavljanju resnih in trajnih odnosov. Kljub temu je optimističen in ne jemlje stvari preveč k srcu. Ta sproščeni pristop k življenju in ljubezenskim pustolovščinam daje romanu lahkoten in humorističen ton.
Poleg tega roman odseva družbene razmere in dogodke, kot so epidemija, protesti in družbene napetosti. To daje knjigi širši kontekst in ji omogoča, da se dotakne pomembnih tem ter prikaže različne plati sodobnega življenja.
Zgodba je zabavna, sproščena in optimistična, hkrati pa ponuja tudi nekatere globlje vpoglede v življenje in čas, v katerem se dogaja. Glavni lik je kompleksen in zanimiv, kar lahko bralcu omogoča poglobljeno branje ter razmislek o ljubezni, o odnosih med spoloma, svobodi in smislu življenja.
Roman “Čas lepih žensk” ponuja prijetno branje, obogateno z dobrodošlim humorjem in humornimi situacijami, ki jih doživlja protagonist.
(povzeto po besedilu založbe Beletrina)
Kje lahko knjigo naročim?
Knjigo, ki je izšla pri založbi Beletrina, lahko naročite na tej povezavi.
V nadaljevanju si lahko ogledamo intervju z Jurijem Hudolinom. Z njim se je pogovarjala Blažka Müller.
V Spletnem času je izšel odlomek iz romana
Besedilo odlomka si lahko preberete na tej povezavi. Odlomek je iz časa njegove prve zasnove in prav zaradi tega še bolj zanimiv.
O avtorju
Jurij Hudolin se je rodil leta 1973 v Ljubljani, kjer tudi živi kot svobodni književnik, urednik, scenarist, novinar in prevajalec. Objavil je pesniške zbirke: Če je laž kralj (1991), Ajdbog in ptičvolkkača (1992), Bestije (1993), Divjanje (1994), Prividi nemirnega čudaka (1994), Govori ženska (2001), Ljubezni (2009), Žival in lakaj najdeta ljubezen (2009), Čakanje revolucije in modrosti (2013), Prištinski dnevnik (2015) in romane: Objestnost (2005), Pastorek (2008), Vrvohodec (2011), Ingrid Rosenfeld (2013), Osnove ljubezni in zla (2016), Trst via Ljubljana (2017), Ljubljanske ulice (2018), Samohodec (2020) knjigo kratke proze Na kolodvorski ulici nič novega (2012) in knjigo izbranih kolumn Pusti ti to (2005). Eseji: O smehu Zlatka Čordiča (2019), Pisma s potovanja (2021). Iz hrvaškega, srbskega in bošnjaškega jezika je prevedel več kot trideset knjig proze, poezije in dramatike, uredil pa je tudi nekaj mednarodnih zbornikov in antologij iz več svetovnih jezikov. Bil je kolumnist vseh pomembnejših slovenskih časopisov in revij, kot scenarist pa se je podpisal pod štirinajst filmov, igranih in dokumentarnih. Njegove knjige so prevedene v angleški, češki, madžarski, hrvaški, albanski, srbski, bošnjaški in makedonski jezik, revijalno pa v trideset jezikov. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih štipendij, nagrad in priznanj.
***
